ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 198




                                               

Geon (fizika)

Geón je v teoretični splošni teoriji relativnosti elektromagnetno ali gravitacijsko valovanje, ki ga v strnjenem območju prostor-časa drži skupaj gravitacijski privlak lastne energije polja. Teoretično je ta telesa raziskoval John Archibald Wheel ...

                                               

Gravitacijsko valovanje

Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora. Gravitacíjski valóvi prenašajo energijo v obliki gravitacíjskega sévanja. Prvi je na osnovi svoje splošne teorije relativnosti leta 1916 njih ...

                                               

Gravitino

Gravitíno je superpartner domnevnega delca gravitona. Predvideva ga kombinacija splošne teorije relativnosti in supersimetrije, ki se imenuje supergravitacija. Gravitino je sestavni del minimalnega supersimetričnega standardnega modela. Zaradi el ...

                                               

Astronomski algoritem

Astronomski algoritmi so algoritmi, ki se uporabljajo za izračunavanje efemerid, koledarjev in položajev. Primer velikega in kompleksnega astronomskega algoritma je algoritem za izračunanje položaja Lune. Preprost primer je izračun Julijanskega d ...

                                               

Delta v

Delta v, označena kot ∆ v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever, kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali l ...

                                               

Geostacionarna orbita

Geostacionarna orbita, GSO, je okrogla orbita 35786 km nad zemeljskim ekvatorjem in telesa v njej krožijo v isti smeri kot Zemlja. Čas ene orbite je enak času vrtenja Zemlje okrog svoje osi – en dan. Lega satelita v GSO je vedno v isti točki nad ...

                                               

Oskulacijski tir

Oskulacijski tir ali oskulacijska tirnica je v astrodinamiki tir, ki bi v določenem trenutku imel obliko, kot ga določajo Keplerjevi zakoni brez zunanjih vplivov. Oblika tira in lega nebesnega telesa je točno določena s šestimi Keplerjevimi eleme ...

                                               

Polarna orbita

Polarna orbita je orbita kjer satelit prečka ali pa je zelo blizu obeh polov ob obhodu. Ima visoko inklinacijo, ki je 90 stopinj ali pa zelo blizu. Inklinacija je sicer kot med ravnino ekvatorja in orbitalno ravnino. Satelit v polarni orbiti ob v ...

                                               

Analema

Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji. Njena severno-južna komponenta j ...

                                               

Enačba sončnega vzhoda

Enačba sončnega vzhoda se uporablja pri približnem določanju sončnega vzhoda ali zahoda za katerokoli sončno deklinacijo in geografsko širino, kjer je opoldan Sonce vedno najvišje na nebu: cos ⁡ ω ∘ = − tan ⁡ ϕ × tan ⁡ δ {\displaystyle \cos \omeg ...

                                               

Enakonočje

Enakonóčje je astronomski pojav v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu. To se zgodi okoli 20. marca ter okoli 23. septembra. V praksi tak dogodek pomeni, da bo ...

                                               

Navidezna lega Sonca

Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju. Ker Zemlja kroži okrog Sonca, se Sonce glede na nepremičnice med letom dnevno navidezno giblje po nebesni sferi vzdolž ravninske poti, ki se ...

                                               

Zakon o električnem pretoku

Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lokacije v sistemu. Zakon bom ...

                                               

Dermottov zakon

Dermottov zakon je empirična formula za orbitalno periodo glavnih satelitov, ki krožijo okoli planetov v Osončju. Odkril jo je raziskovalec nebesne mehanike Stanley Dermott v 60. letih. Glasi se: T n = T 0 ⋅ C n {\displaystyle Tn=T0\cdot C^{n}} z ...

                                               

Lastni elementi tira

Lastni elementi tira so vrsta elemetov, ki opisujejo tir nebesnega telesa tako, da elementi ostajajo nespremenjeni tudi v astronomsko dolgih obdobjih. Običajno se kot lastne elemente rabi: lastna velika polos a p lastni naklon tira i p lastna izs ...

                                               

Mala in velika polos

V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba. Velika polos je ena polovica večje osi, in torej teče od središča, skozi gorišče in do roba. Mala polos e ...

                                               

Nizkozemeljska orbita

Nizkozemeljska orbita – NZO) je orbita z višino med 160 kilometrov in 2000 kilometrov. Z izjemo poletov na Luno, so bili vsi poleti s človeško posadko v NZO. Največjo višino v NZO s človeško posadko je dosegel Gemini 11. Na objekte v NZO vpliva z ...

                                               

Orbita molnija

Orbita molnija je tip visoko eliptične orbite z inklinacijo 63.4 stopinj z argumentom perigeja -90 stopinj. Čas orbite je pol zvezdnega dneva. Ime Molnija je dobilo pa seriji satelitev Molnija, ki so jih sovjeti od 1960ih izstreljevali v to orbit ...

                                               

Srednjezemeljska orbita

Srednjezemeljska orbita je orbita nad nizkozemeljsko orbito in pod geostacionarno orbito z višino med 2000 in 35786 kilometri. V tej orbiti se uporabljajo sateliti za navigacijo GPS, Galileo in GLONASS, komunikacijski, geodetski in raziskovalni s ...

                                               

Bortleova lestvica

Bortleova léstvica je devetnivojska numerična lestvica, ki meri svetlost v fiziološkem smislu nočnega neba določenega kraja na Zemlji. Številčno določa astronomsko opazljivost nebesnih teles in vplive, povzročene zaradi svetlobnega onesnaževanja. ...

                                               

Opazovanje satelitov

Opazovanje satelitov je konjiček, dejavnost opazovanja in zasledovanja Zemljinih umetnih satelitov. Ljubiteljsko opazovanje satelitov se je začelo vzporedno z umestitvijo prvih umetnih satelitov. V ZDA so leta 1956 organizirali sistematično ljubi ...

                                               

Pastirski satelit

Pastirski satelit je naravni satelit, ki s svojim delovanjem preprečuje razpršitev obročev, ki planet obdajajo. Običajno so to po velikosti manjši sateliti. Krožijo okoli planeta v vrzelih obročev ločnicah ali na robu obročev. Ime" pastirski "izh ...

                                               

Lymanova serija

Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma. Podobna je struktura črt v absorpcijskem spektru vodika, ki se uporablja v astronomiji. Imenuje se po ameriškem fiziku in spektroskop ...

                                               

Spekter vodikovega atoma

Spekter vodikovega atoma sestavljajo skupine spektralnih črt v emisijskem spektru ali absorpcijekem spaktru atomarnega vodika. Vodikov spekter je nezvezen. Valovne dolžine dobimo iz Rydbergove formule.

                                               

Fluorescentni mikroskop

Fluorescentni mikroskop se uporablja predvsem v celični biologiji in omogoča, da nam preparatov, narezanih z mikrotomom debeline 5-20μm, ni potrebno obarvati s posebnimi barvili, da bi opazili določene strukture. S FM opazujemo preparate, v kater ...

                                               

Airyjev disk

Airyjev dísk je optični pojav, ki se kaže v tem, da se na mestu, kjer bi optična naprava morala dati sliko točke, dobi osrednji svetel del, ki ga obdajajo izmenični svetli in temni kolobarji. Takšna slika točke se imenuje Airyjev disk. Nastane za ...

                                               

Braggov pogoj

Braggov pogoj opisuje pogoje za nastanek interferenčnih ojačitev pri sipanju rentgenskih žarkov na kristalu. Imenuje se po angleškem fiziku in kemiku Williamu Henryju Braggu 1862 – 1942 in njegovem sinu v Avstraliji rojenem britanskem fiziku Will ...

                                               

Fresnelovo število

Fresnelovo število je brezrazsežno število, ki se uporablja v optiki v teoriji uklona. Označuje se ga z F {\displaystyle F\!}. Fresnelovo število pove, kako močan je uklon za določeno aperturo. Imenuje se po francoskem fiziku Augustin-Jeanu Fresn ...

                                               

Huygens-Fresnelovo načelo

Huygensovo načelo v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val. Novo valovno čelo je sestavljeni val iz vseh elementarnih valov. V treh razsežnostih ima elementarni val obliko polkrogle, v ...

                                               

Rietveldova analiza

Rietveldova analiza je uporabna in relativno nova metoda za določanje podrobnih strukturnih informacij iz praškovnih difraktogramov. Strukturne lastnosti materialov odločilno vplivajo na kemijske in fizikalne lastnosti le-teh, zato je poznavanje ...

                                               

Jupitrovi naravni sateliti

Od leta 1979 do 1999 ni bila odkrita nobena nova Jupitrova luna. Leta 1999 so v programu Spacewatch odkrili nov asteroid, za katrega se je pozneje izkazalo, da je Jupitrova luna. Imenovali so jo Kaliroja. Leta 2000 je večje število Jupitrovih lun ...

                                               

Neptunovi naravni sateliti

Neptun ima 13 znanih naravnih satelitov. Največji med njimi je Triton, ki ga je odkril William Lassell samo 17 dni po odkritju Neptuna. Do odkritja naslednjega naravnega satelita Neptuna Nereide je minilo več kot 100 let. Preden je prispela sonda ...

                                               

Saturnovi naravni sateliti

Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov. Pravega števila Saturnovih satelitov niti ne moremo poznati, ker okoli Saturna kroži prava množica nebesnih teles, ki tvorijo Saturnove obroče. Mnogi sateliti so zelo majhni, saj imajo premer s ...

                                               

Uranovi naravni sateliti

Uran ima 27 znanih naravnih satelitov. Pet med njimi je takšnih, da so dosegli hidrostatično ravnovesje in bi jih lahko imeli za pritlikave planete, če bi krožili okoli Sonca.

                                               

Cleveland Abbe

Leta 1857 je Abbe diplomiral na šoli, ki se danes imenuje kolidž mesta New York Univerze v New Yorku. Potem ko je nekaj let učil na univerzi v Michiganu, je za ameriško vlado izvršil nekaj geodetskih meritev. Od leta 1864 do 1866 je živel v Rusij ...

                                               

Charles Hitchcock Adams

Charles Hitchcock Adams, ameriški ljubiteljski astronom, * 25. maj 1868, Belmont, Kalifornija, ZDA, † 8. avgust 1951, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

                                               

John August Anderson

Anderson je doktoriral leta 1907 na Univerzi Johnsa Hopkinsa, kjer je tudi začel predavati. Leta 1916 je odšel na Observatorij Mt. Wilson, kjer je ostal do leta 1956. Neposredno niso mogli meriti navideznih premerov zvezd in ne izračunavati pravi ...

                                               

Halton Christian Arp

Arp je leta 1949 diplomiral na Univerzi Harvard, doktoriral pa leta 1953 na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu Caltech. Leta 1966 je Caltech objavil njegov Atlas pekuliarnih galaksij Atlas of Peculiar Galaxies s 338 pekuliarnimi galaksijami. Ra ...

                                               

John Alfred Brashear

Njegov oče Basil Brown Brashear je bil sedlar, mati Julia Smith Brashear pa je bila učiteljica. Bil je najstarejši od sedmih otrok. V otroštvu je nanj zelo vplival stari oče po materini strani Nathanial Smith, po poklicu urar. Pri njegovih deveti ...

                                               

Seth Carlo Chandler mlajši

Chandler je leta 1888 odkril, da je v splošnem rdeča obarvanost dolgoperiodičnih spremenljivk odvisna od dolžine njihovih svetlobnih period. Periodičnost se imenuje po njem, Chandlerjeva periodičnost. Izdeloval je vzorčne inštrumente za določevan ...

                                               

Thomas Gold

Gold je študiral na Univerzi v Cambridgeu. Delal je na Univerzi Cornell v Ithaci. Skupaj z Bondijem in Hoylom je leta 1948 izdelal stacionarni model ali model mirujočega stanja Vesolja. Teorija je predpostavljala, da je Vesolje homogeno, snov v n ...

                                               

Francis Preserved Leavenworth

Leavenworth je diplomiral leta 1880 na Univerzi Indiane v Bloomingtonu. Na univerzi je spoznal Kirkwooda. Na Observatoriju Cincinnati, najstarejšem profesionalnem observatoriju v ZDA, je postal učenec Stonea. Univerza Virginije v Charlottesvilleu ...

                                               

Benjamin Peirce

Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA. Peirce je bil uveljavljen profesor na Harvardu. Velja za enega najpomembnejših ameriških matematikov in ...

                                               

Edison Pettit

Pettit je po diplomi od leta 1911 do 1914 poučeval na srednji šoli v Mindnu. Tega leta je začel do leta 1918 poučevati astronomijo na Kolidžu Washburn v Topeki, Kansas. Tu je začel opazovati z 292 mm 11.5 palčnim daljnogledom. V letu 1917 je obja ...

                                               

Gérard Henri de Vaucouleurs

De Vaucouleurs je že zelo zgodaj postal ljubiteljski astronom. Mati mu je pri štirinajstih kupila majhen daljnogled. Diplomiral je leta 1939 na Sorboni La Sorbonne v Parizu. Sodeloval je v 2. svetovni vojni. Po vojni je nadaljeval z delom v astro ...

                                               

John Evan Baldwin

Baldwin je od leta 1949 študiral na Univerzi v Cambridgeu. Od leta 1954 je delal na Observatoriju za radijsko astronomijo Mulard MRAO, Mullard Radio Astronomy Observatory danes Cavendisheva astrofizikalna skupina Cavendish Astrophysics Group. Igr ...

                                               

John Gatenby Bolton

Bolton je po študiju na Univerzi v Cambridgeu med 2. svetovno vojno leta 1942 odšel služiti v Kraljevo mornarico kot radarski častnik. Po vojni je ostal v Avstraliji, kjer se je začel ukvarjati z radijsko astronomijo.

                                               

Warren de la Rue

Warren de la Rue je bil sin Thomasa De la Ruea, ustanovitelja založniškega podjetja z enakim imenom v Londonu. Warren je študiral na Univerzi v Parizu. Po študiju je začel kot tiskarski podjetnik in iznašel prvi stroj za idelavo ovojnic. V svojem ...

                                               

Thomas Harriot

Harriot se je leta 1577 vpisal na Univerzo v Oxfordu, kjer je diplomiral leta 1580 in odšel v London. S svojim astronomskim znanjem je pomagal siru Raleighu pri problemih v navigaciji. Pomagal je tudi graditi njegove ladje in bil njegov računovod ...

                                               

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1. baronet, FRS, angleški astronom, matematik in kemik, * 7. marec 1792, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija, † 11. maj 1871, Collingwood pri Hawkhurstu, Kent, Anglija.