ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 216




                                               

Kolhicin

Kolhicin je alkaloid iz semena travniške rastline jesenski podlesek, ki deluje kot antiurik in antimitotik Uporabljal se je pri revmatičnih obolenjih, zlasti pri putiki; še danes se mestoma uporablja, vendar predstavlja oviro njegova visoka toksi ...

                                               

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo CO. Je glavni produkt nepopolnega zgorevanja ogljika in spojin, ki vsebujejo ogljik. V običajnih pogojih je redkejši od zraka ...

                                               

Selenov dioksid

Selenov dioksid je anorganska spojina s kemijsko formulo SeO 2. Je bela, rumenkasto bela ali rdeča trdnina in ena od najpomembnejših selenovih spojin.

                                               

Hemolimfa

Hemolimfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj. v vseh členonožcih in tistih mehkužcih, ki imajo odprti krvožilni sistem. Sovpada s krvjo in limfo pri vretenčarjih, vendar ni omejena na sistem žilja, temveč obliva tkiva in organe v ...

                                               

Žuželke

Žužélke ali insékti spadajo med členonožce. So nevretenčarji, ki imajo okončine in telo sestavljeno iz členov. Značilnost žuželk je združevanje členov v tri jasno določene telesne regije - glavo, oprsje in zadek. Oprsje je sestavljeno iz treh del ...

                                               

Taksija

Taksija je usmerjeno premikanje gibljivega organizma v odziv na dražljaj. Če je premikanje usmerjeno proti viru dražljaja, je to pozitivna taksija, v nasprotnem primeru pa je negativna. Gre za prirojen vedenjski vzorec, katerega funkcija je premi ...

                                               

Zibajoči ples

Zibajoči ples je vedenjski vzorec, ki ga izvajajo delavke nekaterih vrst čebel v koloniji. Ko delavka, ki ima nalogo iskanja hrane, odkrije zadovoljiv vir hrane, se ob povratku v panj postavi na sat in se prične premikati v vzorcu osmice z ravnim ...

                                               

Apoptoza

Apoptoza je eden od tipov programirane celične smrti. Znana je tudi kot celična smrt tipa I ali fiziološka celična smrt. Ker gre za uravnavan proces, govorimo tudi o celičnem samomoru. V nasprotju z nekrozo, tj. patološko celično smrtjo, ne prive ...

                                               

Grancim

Grancimi so serinske proteaze, ki jih sintetizirajo in izločajo naravne celice ubijalke in citotoksični limfociti T. V virusno okuženih in rakastih celicah inducirajo apoptozo in tako celice v končni fazi uničijo. Uveljavljena teorija o vstopu gr ...

                                               

Gametogeneza

Gametogenéza je proces nastajanja in dozorevanje gamet - haploidnih spolnih celic. Pri ljudeh so spolne celice gamete diferencirane v negibljive in velike jajčne celice ovum ter v majhne in dobro gibljive spermije. Dozorevanje spolnih celic gamet ...

                                               

Oogeneza

Oogenéza je razvoj jajčnih celic, torej ženskih spolnih celic. Časovni razpored dobe razmnoževanja, dobe rasti in dobe zoritve je v procesu oogeneze precej drugačen kot v procesu spermatogeneze. Oogeneza se začne v jajčniku, njeno dokončanje pa s ...

                                               

Seznam slovenskih biokemikov

Aljoša Bavec Jože Brzin 1947- Jožefa Babnik 1935- Urška Blaznik 1970-? Jelka Bergant-Dolar 1920-2003 Tomaž Bratkovič? Mojca Benčina Dušan Benčina 1946-2016 Metka V. Budihna 1937- Urška Batista? Katja Breskvar 1944- Marin Berovič 1951- Miroslav Br ...

                                               

Igor Belič

Leta 1937 se je vpisal na Oddelek za kemijo Tehniške fakultete v Ljubljani. Med 2. sv. vojno je prekinil študij in sodeloval v OF, nato pa so ga leta 1942 okupatorji internirali v taborišče Mauthausen-Gusen, kjer je ostal do osvoboditve. Zaposlil ...

                                               

Miroslav Brzin

Miroslav Brzin, slovenski biokemik, nevrofizolog in pedagog, * 13. april 1923, Ljubija, Bosna in Hercegovina, † 8. avgust 1999, Ljubljana. Njegova žena je bila Bronislava Brzin, po poklicu mikrobiologinja in imela sta enega sina Jožeta Brzina, ki ...

                                               

Pavel Dolar

Diplomiral je 1938 na kemijskem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete, opravil 1964 specializacijo iz biokemije in 1975 doktoriral iz biokemičnih znanosti. Dolar je leta 1952 pričel voditi laboratorij na Interni kliniki ljubljanske bolnišnice. S ...

                                               

Franc Gubenšek

Franc Gubenšek, slovenski biokemik in akademik, * 31. oktober 1937, Celje, Slovenija, † 17. avgust 2010. Leta 1961 je diplomiral iz fizikalne kemije na takratni Tehniški fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom Davorina Dolarja in leta 1965 doktorir ...

                                               

Rihard Klemen

Rihard Klemen, slovensko-avstrijski kemik in biokemik, * 24. januar 1902, Črmošnjice, † 19. maj 1998, Dunaj, Avstrija.

                                               

Riko Repič

Bil je profesor za biokemijo na takratni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je bil zaposlen med 1961 in 1980). Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani, nato pa študiral kemijo diploma 1935. Najprej se je za ...

                                               

Tatjana Sernec Avšič

Tatjana Sernec Avšič, slovenska kemičarka in biokemičarka, * 25. september 1912, † december 2007. Njen oče je bil nekdanji ban Dravske banovine Dušan Sernec, tudi kasnejši minister jugoslovanske vlade. Diplomirala je na Tehniški fakulteti Univerz ...

                                               

Dušan Stucin

Rodil se je na Dunaju očetu Martinu Stucinu, obrtniku, in materi Olgi, rojeni Gans. Ko je bil še otrok, so se preselili v Maribor, kjer je obiskoval osnovno šolo in nato maturiral na klasični gimnaziji leta 1934. Med študijem je deloval v levičar ...

                                               

Jelena De Belder-Kovačič

Jelena baronica de Belder-Kovačič, slovenska botaničarka, * 23. avgust 1925, Jesenovec, Beli Manastir na Hrvaškem, † 31. avgust 2003, Krk. Njena starša, Elizabeta in Andrej Kovačič, sta bila Slovenca, rojena v bližini Maribora. Njen materni jezik ...

                                               

Dragotin Dežman

Dragotin Dežman, politik, arheolog, botanik in kustos slovenskega rodu, * 3. januar 1821, Idrija, † 11. marec 1889, Ljubljana.

                                               

Meta Petrič

Po maturi leta 1932 je študirala biologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in 1937 diplomirala. Nato je opravila enoletno prakso na prirodoslovnem oddelku Narodnega muzeja Slovenije. Poučevala je biologijo najprej na ljubljanski ženski gimnaz ...

                                               

Angela Piskernik

Angela Piskernik, slovenska botaničarka, muzealka in pedagoginja, * 27. avgust 1886, Lobnik pri Železni Kapli, Koroška, † 23. december 1967, Ljubljana.

                                               

Vinko Strgar

Vinko Strgar, slovenski botanik, * 29. julij 1928, Leskovec pri Krškem, † 2. marec 1992, Ljubljana. Znan je predvsem kot dolgoletni urednik Biološkega vestnika in vodja Botaničnega vrta v Ljubljani.

                                               

Franc Megušar

Franc Megušar, slovenski zoofiziolog, * 8. december 1876, Kamna Gorica, Avstro-Ogrska, † 3. avgust 1916, Rudka Mirińska, sedanja Ukrajina. Bil je eden zgodnjih slovenskih biologov, ki so poklicno delovali v tujini. Raziskovalno se je posvečal pre ...

                                               

Albin Seliškar

Albin Seliškar, slovenski fiziolog in jamar, * 5. junij 1896, Vransko, † 30. april 1973, Ljubljana. Bil je eden od pionirjev fiziologije na Slovenskem in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

                                               

Jure Piškur

Jure Piškur, slovenski molekularni genetik, * 1960, Celje, † 18. maj 2014, Lund, Švedska. Študiral je biologijo na Oddelku za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete, po diplomi leta 1985 pa se je preselil v Avstralijo in vpisal doktorski štu ...

                                               

Brezovke

Brezovke so družina listopadnih dreves iz rodu bukovcev, ki obsega šest rodov. V družini je okoli 130 različnih vrst, razširjene pa so večinoma po severni polobli, nekaj vrst pa sega tudi v južno, kjer so nekatere razširjene v Andih. V preteklost ...

                                               

Jegličevke

Cvetovi jegličevk imajo pravilen cvet, ki ima praviloma pet čašnih in venčnih listov le redko štiri ali več, pet prašnikov in nadraslo plodnico z enim vratom. Čašni in venčni listi so bolj ali manj zrasli. Prašniki stojijo pred venčnimi krpami pr ...

                                               

Kaktusi

Kaktusi so družina rastlin, ki je razširjena le v severni in južni Ameriki, ena sama vrsta Rhipsalis baccifera pa raste v osrednji Afriki. Ime kaktus bot. Cactus Linne je nastalo iz grške besede Κάκτος kaktos - artičoka, po podobnosti kaktusov z ...

                                               

Kukavičevke

Kukavičevke ali orhideje so botanična družina, ki obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst. Največ vrst najdemo v tropskih predelih Južne Amerike in jugovzhodne Azije. V Evropi raste okoli 300 vrst, v Sloveniji pa je bilo do sedaj najdenih ...

                                               

Lanovke

Cvet lanovk je po večini pentameričen, le redko pa tudi tetrameričen in ima le en obroč prašnikov, drugi pa je zakrnel. Listi so enostavni in so na rastline po večini nameščeni premenjalno, semenska lupina pa vsebuje sluz.

                                               

Metuljnice

Metuljnice so družina kritosemenk v redu stročnic z metuljastimi cvetovi. Družina je izredno obsežna. Obsega 700 rodov s preko 17000 vrstami zelišč, grmov, dreves in ovijalk. Značilnost metuljnic je, da živijo v sožitju z bakterijami iz rodu Rhiz ...

                                               

Nebinovke

Nebínovke so največja družina rastlin iz redu košarnic. Družina je poimenovana po nebini, rastlini z raznobarvnimi cvetovi iz te družine, medtem ko je Compositae starejše, ampak še vedno veljavno ime, ki pomeni sestavljen in se nanaša na svojstve ...

                                               

Pojalnikovke

Pojalnikovke so družina rastlin iz reda ustnatičevci, ki zajema več kot 200 vrst. Mnoge rastline iz te družine so nekoč šteli v družino črnobinovk. So prave zajedavke; so rumenkasto, rjavkasto, vijoličasto ali belo obarvane, ker ne vsebujejo zele ...

                                               

Rosikovke

Rosikovke so mesojede rastline, visoke od 10 do 20 cm, ki imajo pravilne cvetove s petimi prašniki. Listi rosikovk so razporejeni v venček ki poganja okoli peclja s cvetovi. Večina vrst ima poleg listov prilistke. Listi rosikovk so opremljeni s p ...

                                               

Rožnice

Rožnice so velika družina rastlin s 3000 do 4000 vrstami v 100 do 120 rodovih. V družino rožnic uvrščamo množico sadnih dreves, grme in zelnate rastline.

                                               

Sviščevke

Sviščevke so družina enoletnih in trajnih zelišč, ki vključuje encijan in druge rastline z značilnimi grenčinami. Družina vsebuje 87 rodov in čez 1500 vrst.

                                               

Vijoličevke

Cvetovi vijoličevk so grajeni na dva načina; primer prvaga je vrtna mačeha, primer drugega pa dišeča vijolica. Pri slednjih je prednji venčni list na zadnjem delu podaljšan v ostrogo, na vsaki strani pa ga objema po en venčni list. Ostala dva ven ...

                                               

Zlatičevke

Cvetovi so dvospolni, zvezdasti ali somerni. Cvetno odevalo je enojno ali dvojno, listi odevala so nameščeni v vretencu. Zunanji krog cvetnega odevala čašni listi je navadno barvit, podoben venčnim listom, notranji krog venčni listi pogosto nosi ...

                                               

Chlorella

V naravi najdemo Chlorello v manjših stoječih vodah, mlakah in ribnikih, posebno še, če vsebuje organske snovi. Pogosto raste tudi na kopnem, na dovolj vlažnih tleh. Najdemo jo kot zeleno prevleko na steni dreves in zidov, kjer preživi tudi sušna ...

                                               

Snežne alge

Snežne alge so enocelične alge, ki uspevajo na mrzli podlagi, kot so ledene plošče, ledeniki in sneg. Tako uspevajo na skorajda vseh mrzlih območjih po celotnem svetu, kjer se sneg obdrži večino leta, kot so Aljaska, Alpe, Antarktika, Arktika, Hi ...

                                               

Tetraselmis

Tetraselmis je rod fitoplanktona, za katerega je značilna visoka vsebnost lipidov in aminokislin, zato je pomemben v morski prehranjevalni verigi. Predstavniki so običkane enocelične alge, po navadi velike 10 µm x 14 µm. Vrsta T. convolutae je so ...

                                               

Brezklasno lisičje

Brezklasno lisičje je lisičjakovka, ki razvije pokončna, pravilno dihotomno razvita, razvejana stebla z enako dolgimi stranskimi poganjki. Razvije trofofile in sporofile, ki so medsebojno enaki, linearni, dolgi od 6 do 9 mm, redkeje so zaviti naz ...

                                               

Dvokaličnice

Dvokaličnice so rastline z dvema kličnima listoma in predstavljajo največjo skupino kritosemenk. Imajo koreninski sistem z glavno korenino. Žile so nedovršene in so v prečnem prerezu razporejene v krogu, ter imajo razvit kambialni obroč, ki povzr ...

                                               

Papajevke

Papajevke so tropska družina majhnih dreves, znamenita po užitnih plodovih Carica papaya, ki jo gojijo po vseh tropih in je znana pod imeni papaja, papaw, pawpaw ali melonino drevo. Rastilne so majhna, slabo razvejana drevesa z mehkim lesom; v vs ...

                                               

Evkarionti

Evkarionti so organizmi, ki jih gradijo evkariontske celice oziroma evcite. Na Zemlji obstajata dve veliki skupini organizmov: prokarionti in evkarionti. Razlika med tema dvema vrstama življenja je zelo velika, čeprav oboji temeljijo na istih mol ...

                                               

Čreslov cvet

Čreslov cvet je vrsta sluzavke izrazito žvepleno rumene barve. Razširjen je po celotnem svetu, uspeva pa predvsem na vlažni organski podlagi, predvsem po dežju. Je neužitna, vendar jo pečeno uživajo ponekod v Mehiki. Zaradi občasnega razraščanja ...

                                               

Prokarionti

Prokariónti ali prokarióti so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice. Filogenetsko se delijo na dve veliki skupini: bakterije in arheje. Slednja skupina je bila prepoznana šele v 80. l ...