ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 217




                                               

Noj

Noj je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je ena od dveh vrst reda nojevcev, ki obe spadata v družino nojev ter rodu Struthio. Prepoznaven je po dolgem vratu in nogam ter sposobnosti teka s hitrostjo okrog 65 km/h. Noji so največja danes žive ...

                                               

Roan

Roan barve so tiste živali, pri katerih so dlake bele barve dokaj enakomerno pomešane med dlakami druge barve. Vzorec ni lisast glej npr. črno belo govedo. Ustreznega slovenskega izraza ni. Najbolj znani roan vzorci se pojavljajo pri nekaterih pa ...

                                               

Živali na ladji RMS Titanic

Med katastrofalno krstno plovbo, ki se je končala s potopitvijo 15. aprila 1912, je bilo na krovu potniške prekoocanske ladje RMS Titanic veliko živali. Na krovu so bili psi, mačke, piščanci, druge ptice in neznano število podgan. Preživeli so le ...

                                               

Charles Henry Turner (zoolog)

Charles Henry Turner, ameriški zoolog in učitelj, * 3. februar 1867, Cincinnati, Ohio, Združene države Amerike, † 14. februar 1923, Chicago, Illinois. Objavil je nekaj pomembnih odkritij na področju vedenja žuželk, med njimi sposobnost učenja in ...

                                               

Lov

Lov je iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.

                                               

Krivolov

Krivolov je oblika lova, pri kateri lovec nima zato potrebnega dovoljenja. Krivolova se je v času po 2. svetovni vojni posluževalo največ ljudi, saj za lov niso imeli dovoljenja in pooblastil. Razlog je bil tudi slab finančni položaj ljudi, ki so ...

                                               

Lovski nož

Lovski nož je nož, ki se uporablja med lovom za pripravo divjadi, ki se bo uporabila za hrano. Z njim odiramo žival in režemo meso. Razlikuje se od lovskega bodala, ki se je tradicionalno uporabljalo za ubijanje divjadi. Nekateri lovski noži so p ...

                                               

Lovsko orožje

Lovsko orožje je orožje, ki ga uporabljajo lovci. To so razne puške risanice, šibrenice in kombinirane puške), sulice, loki, prače, noži, in kratkocevno orožje.

                                               

Črna lesna osa

Imago je dolg 12–28 mm, pri čemer sta samec in samica enako velika. Za samice črne lesne ose je značilna dolga leglica, s katero odlaga jajčeca v skorjo dreves. Telo je črno ali temno rjavo, za oči in na strani predprsja ima bele pike. Noge so or ...

                                               

Črni zalubnik

Črni zalubnik je vrsta hrošča iz družine pravih rilčkarjev. Spada v poddružino zalubnikov in predstavlja velikega škodljivca v gozdovih. Vrsta izvira iz Evrope in Azije, kjer je razširjen po gozdovih Kitajske in Koreje. Iz prvotne domovine so vrs ...

                                               

Mali panjski hrošč

Odrasli hrošči so dolgi med 5 in 7 mm ter široki med 2.5 in 3.5 mm. Takoj po izhodu iz bube so svetle barve, nato pa potemnijo in postanejo rjavo črni. Glava, oprsje in zadek so med seboj dobro ločeni. Na prvi pogled se vrsto prepozna po elitrah, ...

                                               

Modra lesna osa

Modra lesna osa je vrsta lesnih os, ki je razširjena po Evropi, Sibiriji, Sahalinu, Japonsko, Filipinih, alžiriji in mnogo drugih državah, tudi Sloveniji.

                                               

Bolezen mačje praske

Bolezen mačje praske ali bolezen zaradi mačje opraskanine je navadno benigna kužna bolezen, ki jo povzročajo bakterije vrste Bartonella henselae, pri čemer bolnika z bakterijo okuži mačka z ugrizom ali opraskanino. Značilni simptomi so bula ali m ...

                                               

Bruceloza

Brucelóza je vročinska, navadno endemična bolezen človeka ali živali, ki jo povzročajo brucele. V akutni obliki povzroči nenadni pojav povišane telesne temperature, utrujenost, glavobol, bolečine v sklepih, po trebuhu in vsem telesu ter izgubo te ...

                                               

Cibetovke

Cibetovke so majhni, vitki, pretežno nočni sesalci, doma v tropskih delih Azije in Afrike, zlasti v tropskih gozdovih. Ime se nanaša na več kot ducat različnih vrst sesalcev. Največjo vrstno pestrost te družine najdemo v jugovzhodni Aziji. Najbol ...

                                               

Drakunkuloza

Drakunkulóza, imenovana tudi bolezen gvinejskega črva, je okužba s črvom Dracunculus medinensis. Prizadeta oseba se okuži s pitjem vode, ki vsebuje vodne bolhe, okužene z ličinkami zajedavca. Bolnik sprva ne kaže nobenih simptomov. Približno čez ...

                                               

Ebola

Ébola je bolezen pri človeku, ki jo povzroča ebolavirus. Simptomi se običajno pojavijo dva dni do tri tedne po okužbi z virusom, in sicer vročina, boleče grlo, bolečine v mišicah in glavoboli. Sledijo slabost, bruhanje in driska, skupaj z zmanjša ...

                                               

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis je vnetje možganov in možganskih ovojnic, ki ga povzroča virus klopnega meningoencefalitisa in ga prenaša klop vrste Ixodes ricinus. V Sloveniji je klopni meningoencefalitis endemičen. Okužba pri večini okuženih bolnikov ...

                                               

Leptospiroza

Leptospiroza je bolezen oz. okužba, ki se prenaša z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo ali njenimi izločki. Povzročitelj leptospiroze je spiroheta, bakterija spiralne oblike iz rodu leptospir Leptospira. Potek bolezni se manifesti ...

                                               

Lišmanioza

Lišmanioza ali leishmanioza je skupina bolezni, ki jo povzročajo bičkarji iz rodu lišmanij, ter jih na človeka prenašajo razne vrste metuljastih mušic iz rodov Phlebotomus in Lutzomyia, mogoč pa je tudi neposreden prenos s človeka na človeka. Kaž ...

                                               

Mrzlica denga

Mrzlica denga, znana tudi kot kostolomna mrzlica, pogovorno denga, je nalezljiva tropska bolezen, ki jo povzroča virus denge. Simptomi bolezni so med drugim vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaj, podoben izpuščaju pri ošpi ...

                                               

Pegavica Skalnega gorovja

Pegavica Skalnega gorovja je bakterijska vročinska bolezen, ki jo povzroča rikecija Rickettsia rickettsii in jo prenašajo klopi. Značilna zgodnja simptoma sta vročina in glavobol, po nekaj dneh se pojavi izpuščaj. Izpuščaj je petehialni in se zač ...

                                               

Salmonela

Salmonela je rod gramnegativnih bakterij iz družine Enterobacteriaceae, ki pri človeku in živalih povzročajo različne oblike črevesnih okužb. Poznanih je preko 2500 serovarjev, ki jih uvrščamo v šest podvrst, te pa v dve vrsti. Salmonele so dokaj ...

                                               

Shistosomoza

Shistosomoza je bolezen, ki jo povzroča zajedavski črv vrste Schistosoma. Okuži lahko sečila ali črevesje. Simptomi so lahko med drugim bolečina v trebuhu, driska, krvavo blato ali kri v seču. Pri osebah, ki so okužene dlje časa, lahko pride do o ...

                                               

Tularemija

Tularemija je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča gramnegativna bakterija Francisella tularensis. Bolezen ima v različnih predelih sveta različna imena: v ZDA jo imenujejo tudi zajčja mrzlica ali vročina umazanih muh, v Japonski bolezen Ohara, v R ...

                                               

Vranični prisad

Vranični prisad ali antraks je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča grampozitivna bakterija Bacillus anthracis, ki tvori spore. Bolezen se izraža v več oblikah: kožni antraks, za katerega so značilna omejena območja z gnojnim vnetjem in črno krasto ...

                                               

Vročica Q

Vročica Q je po vsem svetu razširjena nalezljiva bolezen iz skupine zoonoz, ki jo povzroča okužba z rikecijo vrste Coxiella burnetii. Naravni gostitelji so domače živali, prenaša pa se z okuženimi aerosoli ali prahom v zraku ter preko mleka, seča ...

                                               

Koleno

Koleno je največji sklep v telesu. Je zveza med čvršema stegnenice, zgornjo površino golenice in pogačico. Zaradi neskladnosti sklepnih površin sta med stegnenico in golenico vložena dva vezivno hrustančna vložka - meniskusa. Medialni meniskus im ...

                                               

Radioulnarni sklep

Rádioulnárni sklêp predstavljata dva sklepa: proksimalni in distalni radioulnarni sklep. Po mehaniki sta oba sklepa čepasta, distalni konec koželjnice se vrti okoli podlahtnice. Os gibanja teče skozi valja obeh kosti. Proksimalni valj koželjnice ...

                                               

Goba

Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv, v katerem nastajajo spore. Z izrazom goba lahko imenujemo tudi celotni organizem s takim plodiščem. Gobe živijo kot gniloživke, zajedavke ali v sožitj ...

                                               

Trosovnica

Himenij je pri prostotrosnicah sestavljen najpogosteje iz lističev, iglic, zobcev ali cevk z drobnimi luknjicami ali porami na primer pri gobanih, na katerih so tesno drug ob drugem nameščeni kijasti enocelični podstavki, imenovani bazidiji. Najv ...

                                               

Bazalna lamina

Bazalna lamina je tanka prožna plast različnih molekul in makromolekul medceličnine, ki se nahaja pod celicami krovnega tkiva in v neposredni okolici posamičnih Schwannovih celic, mišičnih celic in celic maščobnih tkiv, pa tudi med dvema slojema ...

                                               

Bazalna membrana

Bazalna membrana je tanka plast medceličnine na meji med epitelijskimi, endotelijskimi, mišičnimi ali perifernimi nevroglijskimi celicami na eni strani ter vezivom na drugi strani. Zgrajena je iz bazalne in retikularne lamine.

                                               

Celica ovratničarka

Celice ovratničarke ali hoanocite so tip celic, ki obrobljajo notranjo votlino spužev. Zanje je značilna prisotnost osrednjega bička ali več migetalk, ki jih obkroža obroč mikrovilov, med seboj povezanih s tanko celično membrano. Skupek celic ovr ...

                                               

Sluznica

Sluznice so zgrajene iz vrhnjice epitelija in iz sluznici lastne plasti lat. lamina propria mucosae. Vrhnica je lahko enoplastna npr. črevesna sluznica ali večplastna npr. v ustni votlini. V nekaterih organih je epitelij na površini tudi navidezn ...

                                               

Srčna mišičnina

Srčna mišičnina je ena od treh vrst mišičnine pri vretenčarjih, drugi dve pa sta skeletna in gladka mišičnina. Je nehotna prečno progasta mišičnina in gradi večino srčne stene. Miokardij tvori debelo srednjo plast med zunanjo plastjo srčne stene ...

                                               

Električni organ

Električni organ je mišični organ, ki je značilen za vse električne ribe. S pomočjo organa ribe ustvarijo električno polje, ki ga izrabijo za navigacijo, sporazumevanje in iskanje plena, pa tudi za onesposabljanje plena ali obrambo pred plenilcem ...

                                               

Jetra

Jetra so za vretenčarje značilen organ. Imajo osrednjo vlogo v presnovi in številne druge naloge, kot je razstrupljevanje zdravil, skladiščenje glikogena in sinteza plazemskih proteinov. V njih nastaja žolč, ki je udeležen pri prebavi. Medicinski ...

                                               

Možgani

Članek govori o možganih vseh živalskih vrst ter o človeških. Za posebnosti človeških možganov glej članek Človeški možgani. Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev. Le nekatere vrste nevretenčarjev, kot so spužve, ...

                                               

Pljuča

Pljúča so organ, ki spada k dihalom. So stožčaste oblike in ležijo nad desnim oziroma levim obokom prepone. Med desnim in levim pljučnim krilom je prostor, imenovan medpljučje, kjer ležijo srce, požiralnik, sapnik in velike žile ter živci. Desno ...

                                               

Presaditev

Presaditev je medicinski postopek, pri katerem se nek organ ali tkivo odstrani iz telesa in vstavi v telo prejemnika, kjer nadomesti poškodovan ali manjkajoč organ. Darovalec in prejemnik sta lahko v isti ustanovi ali pa se organi iz donorske ust ...

                                               

Srce

Srcé je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu. Ritem za delovanje mu dajejo posebne živčne celice v okviru srca samega, ki po živčnih snopičih pošiljata vzburjenje ter tako povzročata enakomerno ...

                                               

Vranica

Vránica je limfatični organ v zgornjem levem delu trebušne votline, zgrajen iz bele in rdeče pulpe, v katerem se skladiščijo in razkrajajo rdeče krvničke ter se razmnožujejo limfociti. Leži v levem subdiafragmalnem prostoru v višini od IX. do XI. ...

                                               

Želodec

Želodec je votli mišični organ, del prebavnega trakta, ki deluje kot vitalni prebavni organ. Prisoten je pri ljudeh in številnih drugih živalih, vključno z več nevretenčarji. V prebavnem sistemu ima želodec glavno vlogo v drugi fazi prebave, in s ...

                                               

Tkivo

Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa. Celice določenega tkiva posedujejo iste ali podobne funkcije. S preučevanjem zgradbe tkiv se ukvarja his ...

                                               

Aerenhim

Aerenhim ali zračni parenhim, ponekod tudi prezračevalni parenhim, je gobasto rastlinsko tkivo, ki sestoji iz zračnih kanalov in velikih medceličnih prostorov v listih, poganjkih in koreninah nekaterih rastlinskih vrst. Spada med tako imenovane p ...

                                               

Floem

Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila p ...

                                               

Krovno tkivo

Krovno tkivo je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice. Poznamo enoplastne epitele, ki so prepustni in večplastne, ki so neprepustni. Glede na njihovo funkcijo in histološko zgradbo j ...

                                               

Ksilem

Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem. Glavna funkcija ksilema je prevajanje vode in anorganskih snovi od rastlinskih korenin do poganjkov in listov, izjemoma pa se po tem omrežju ...

                                               

Parenhim

Pri živalskih organizmih in pri človeku parenhim pomeni za tkivo ali organ specifične celice za razliko od strome, ki pomeni vezivno celičje tkiva oziroma organa. O parenhimskem tkivu in o stromi lahko govorimo tudi pri novotvorbah tumorjih; pare ...