ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 392




                                               

Rošlin in Verjanko

Rošlin in Verjanko je ljudska balada, ki jo je pod imenom Od Verjankota na začetku 19. stoletja prvi zapisal etnograf Jožef Rudež, ki jo je slišal v okolici Ribnice. Snov je v slovenski kulturni prostor prišla iz romanskega okolja, najbrž pa izvi ...

                                               

Seznam poezije v reviji Mladina

Mladina je kot družboslovna in literarna revija izhajala med leti 1924/25 – 1927/28 kot mesečnik v Ljubljani. Janko Glaser: Meditacija. Mladina, letnik 3, številka 4/5. dLib Fran Kotnik: Naša vas. Mladina, letnik 3, številka 4/5. dLib Stanko Menc ...

                                               

Bajtar Mihale in drugi spisi

Mihale nekajkrat letno zapade v odvisnost od alkohola. Po smrti žene Malije za hrano dela pri Pologarju. Pologarjev namen je z majhnimi posojili odkupiti Mihalejevo hišo in laz.

                                               

Bojim se te

V mrzli noči leta 1681 je mladenič koračil čez Ljubljano, odšel v jezuitski samostan in tam po skrivnem hodniku v visoko sobo. Mladeniča, ki mu je ime Anton, sprejme jezuit, njegov stric, ki prinese tudi hrano. Pogovarjata se o Antonovi nevesti. ...

                                               

Cvetje v jeseni (povest)

Cvetje v jeseni je povest Ivana Tavčarja, ki ima zgradbo okvirne pripovedi. Zgodba je nastala med 1. svetovno vojno, leta 1917 pa je bila objavljena v Ljubljanskem zvonu. Izdal jo je pod psevdonimom Emil Leon. V uvodnem delu pisatelj razvija mise ...

                                               

Cvetkova Cilka

Cvetku sta v vojni padla oba sinova, Blaž in Andrej, ostala so mu le tri dekleta, Cilka, Rozalka in Minca. Najstarejša naj bi k hiši kmalu pripeljala izbranega ženina Janeza, vendar se kasneje po očetovem nasvetu iz gmotnih razlogov omoži z Vikto ...

                                               

Dobro jutro, dragi poslušalci!

V zbirki Siničke v škornju je zbranih 33 povesti pisatelja Ferda Godine, in ena izmed povesti ima naslov Dobro jutro, poslušalci! Govori o Kati, ki vsako jutro prične z rutino, in ta je, da prižge radio in ujame glas napovedovalca ali napovedoval ...

                                               

Dora (roman)

Dora živi srečno mladost skupaj z očetom, služkinjo Jerico in bratom Lojzetom, ki študira v mestu. Po očetovi smrti, ki mu kmalu sledi tudi Lojze pa postane sirota. Doro vzamejo k sebi premožni Mlinarjevi, kjer pa jo mati in starejša hči Minka pr ...

                                               

Golida (povest)

Zgodba se dogaja v času po Napoelonovem porazu v Rusiji, ko so se francoski vojaki v krdelih vračali domov tudi čez Slovenijo. V odljudni dolini stoji Ponkračev mlin. Nenadoma nekdo glasno potrka na vrata, mlinar in mlinarica prestrašena odpreta, ...

                                               

Gospod Hudournik

Gospod Hudournik je povest slovenskega pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. S to povestjo je želel otrokom in mladini približati naravo. Je slavospev naravi, kakršna je in kakršno premalo poznamo.

                                               

Gozdarjevi spomini

Profesor Poljanec je razmišljal o preteklosti, ko se je po 25 letih vozil v svoj rojstni kraj, da ga zopet vidi. Vas se je spremenila, postala je lepa in bogata, vsi obrazi so mu bili tuji, njegova rojstna hiša pa je bila prenovljena. Neko mlado ...

                                               

Hči mestnega sodnika

Hči mestnega sodnika je povest Josipa Jurčiča. Delo ima podnaslov Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja in je izhajalo od julija do decembra v Slovenskem glasniku leta 1866.

                                               

Herodež (knjiga)

Herodež je zadnja Plestenjakova izdana povest. V povesti je očitna tema alkoholizem in prikaz propada pri alkoholikih. Odločilo vlogo ima tudi kriva prisega dana s strani Tonetovih prednikov, ki zahteva kazen. Prikazan je nesrečen zakon zaradi st ...

                                               

Hlapec Jernej in njegova pravica

Hlapec Jernej in njegova pravica je socialna povest slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki je nastala na osnovi agitacijske brošure, ki naj bi bila napisana za praktične potrebe pri pridobivanju delavskih glasov na takratnih deželnozborskih vol ...

                                               

Izdajavec

Izdajavec je zgodovinska povest slovenskega pisatelja Franca Valentina Slemenika. Delo je nastalo pred letom 1870, prvo izdajo pa je doživelo šele po avtorjevi smrti, leta 1873, v okviru Mohorjeve družbe. Ponatis je izšel leta 1907.

                                               

Jara gospoda

Jara gospoda je povest Janka Kersnika. Začela je izhajati leta 1893 v Ljubljanskem zvonu in je izšla v dvanajstih nadaljevanjih. Jezik v povesti je realističen. Glavna tema povesti je moralna trhlost trške inteligence.

                                               

Jurij Kobila

Povest se dogaja v času reformacije. Opisuje življenje dveh bolj ali manj normalnih družin, ki sta prepleteni v ljubezni in hkrati sovraštvu. Družini se soočata z novo vero, protestantizmom, ki ga imenujejo" kriva vera ". Knjiga pripoveduje o tak ...

                                               

Jurij Kozjak

‎ Jurij Kozjak, slovenski janičar je povest slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča 1844-1881. Ustvarjal je v obdobju med romantiko in realizmom. Zgodovinsko povest je Jurčič zasnoval kot sedmošolec in je njegova prva večja povest, zgrajena na pravl ...

                                               

Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel

Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel je povest Josipa Jurčiča. Delo je prvič izšlo v Koledarju družbe sv. Mohora za prestopno leto 1880 v letu 1879.

                                               

Kako sem se jaz likal

Kako sem se jaz likal je avtobiografija Alešovca, ki ga je žalostna, nesrečna usoda spremljala vse življenje, saj ga je literarna zgodovina "zatajila". V delu opisuje svojo življenjsko pot.

                                               

Križ na gori

Matej Mate Kovač je naslikal sliko svetnika in povedal Hanci, da jo bo nesel župniku. Župniku je bila slika všeč, vendar je Mateju povedal, da ne bo mogel financirati njegovega šolanja, saj je veliko pridnih otrok, ki potrebujejo pomoč. K Hancine ...

                                               

Križem sveta

Križem sveta je zgodovinska povest slovenskega pisatelja Franca Valentina Slemenika. Delo je nastalo pred letom 1870, prvo izdajo pa je doživelo šele po avtorjevi smrti, leta 1877, v okviru Mohorjeve družbe. Ponatisa sta izšla leta 1905 in 1938.

                                               

Leteči krožnik (povest)

                                               

Lipe (Josip Jurčič)

Na posestvu Rodovje sta živela stari Rodovščak, kmečki gospodar iz graščinske rodbine in njegov sin, Lipe Rodovščak, ki se je v mestu šolal in bi mu bilo ljubše s študijem nadaljevati, kot pa kmetijo voditi. Mladenič je nekega dne šel na lov in s ...

                                               

Lukec in njegov škorec

Dogajalni lok povesti je oblikovan po vzorcu: dom – odhod od doma – vrnitev. Knjiga se začne s podobo mesečine nad Vipavsko dolino in z dečkovimi sanjami, Lukec si želi izpolnitev sanj, toda pred njim je še en" navaden dan ", dan v šoli, kjer pot ...

                                               

Macesni nad dolino

Pisatelj je v pripovednem delu Macesni nad dolino posegel v družbeno, moralno in psihološko problematiko svoje sodobnosti. Dogaja se na Gorenjskem v okolici Kranja. Glavni literarni liki so Minka, Antej, župnik Peter Zavrh in Aleš. Stranski liter ...

                                               

Mangialupi in drugi

Mangialupi in drugi je zbirka štirih humorističnih novel, ki jih je napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol. Novele je izbral Boris Paternu, knjiga pa je izšla leta 2003 pri založbi Sanje. Prvi dve noveli spadata v Bartolovo predvojno novelist ...

                                               

Maša in Tjaša

Maša in Tjaša je mladinski roman ali sodobna mladinska povest, ki jo je napisal slovenski pisatelj in dramatik Tone Partljič. Prvič je izšla leta 1999 pri založbi Prešernova družba. Ilustracije je prispeval akademski slikar Matjaž Schmidt.

                                               

Mrtvaška nevesta

Ljudska povest Mrtvaška nevesta je sestavni del Povesti o strahovih, ki jih je France Bevk objavil leta 1933 pri Književni družini Luč v Trstu.

                                               

Muhoborci

Muhobor je bil trg na Slovenskem, ki je imel slavno zgodovino in zgledno sedanjost, manjkala mu je edino sodnija. Na to jih je opozoril odvetnik dr. Franc Gad na volilnem shodu, ko se jim je prišel predstavit kot kandidat za državni zbor. Karizma ...

                                               

Na kolpskem ustju

Na kolpskem ustju je povest Josipa Jurčiča. Besedilo ima podnaslov Izvirna povest. Delo je izšlo v časopisu Slovenski narod dne 26. julija in 29. julija leta 1874.

                                               

Na novo leto se ne smeš umiti

Povest Na novo leto se ne smeš umiti je delo prekmurskega pisatelja Ferda Godine in je izšla leta 1983 v zbirki Zmaj v oknu in leta 1991 v zbirki Sezidala si bova hišico.

                                               

Novo življenje (Kostanjevec)

Na griču je ležala vas Griblje, kjer so vaščani gradili šolo. Sredi vasi je stala hiša Antona Damjana, zemljo okrog hiše je obdeloval sin Jakob. V času gradnje šole je Antona nenadoma zadela kap in je umrl. Kmalu je Jakobu umrla tudi mati in tako ...

                                               

Pastirci

Pastirci so kratka povest Franceta Bevka. Delo je nastalo leta 1935. Pastirci se dogajajo v tolminskem hribovju, danes pa je do tam speljana posebna pot - pot do pastirjev. Po povesti je bil leta 1973 posnet tudi istoimenski film Franceta Štiglica.

                                               

Pestrna

Živela je revna družina Grivarjevih mama, sin Petrč in hči Nežka. Ker pri hiši ni bilo dovolj hrane, je oče odšel na delo v tujino, ostali otroci pa po svetu. Mati je odhajala na dnino, hčer Nežko pa puščala doma samo in osamljeno. Večkrat jo je ...

                                               

Plitve korenine

Na Dornovini, eni večjih kmetij na Zaplani, živijo Andre Dorn, njegova sestra Polona, žena Lena sin Tomaž. Osemnajstletni Tomaž si po končani srednji šoli želi v mesto študirat za inženirja. Družina si pred tem zatiska oči, Tomaž je namreč edinec ...

                                               

Polži podrejo oreh

Vsako leto spomladi je reka Mura poplavljala polje in gozdove. Kdaj bo narasla pa nihče ni vedel, razen polžev ki v času poplave splezali na debla dreves in počakali da je bilo najhujše mimo. Berdenov Tonč pa jih je pobiral z dreves in jih odpelj ...

                                               

Ponarejeni bankovci

Ponarejeni bankovci je povest Josipa Jurčiča. Besedilo ima podnaslov Povest iz domačega življenja. Delo je prvič izšlo v zbirki Slovenske večernice v letu 1880.

                                               

Potovanje groze

Delo govori o drugošolcu Janu, ki ga domače zadolžitve zelo dušijo in utesnjujejo. Nerad si umiva obraz, ušesa in zelo mu gre na živce pospravljanje sobe. Ko so v šoli brali knjigo o dečku, ki je ušel od doma, se Jan odloči, da si tudi sam pridob ...

                                               

Povest o dobrih ljudeh

Povest se dogaja na obrežju reke Mure, kjer živijo Koštrčevi in imajo na tem obrežju staro hišico, kjer sta živela. Kot vsako jesen pa se je k njima preselila družina Koren. Nekega večera pride k njim potepuh in zaprosi za prenočišče, a sredi noč ...

                                               

Pravda med bratoma

Pravda med bratoma je povest Josipa Jurčiča. Besedilo ima podnaslov Povest iz zdanjega kmetskega življenja. Delo je prvič izšlo v časopisu Zvon v letu 1879.

                                               

Pravljica o logarnici

V pravljici je vse pisano v prvi osebi, saj v vseh pravljicah nastopa Ferdo Godina sam. V tej zbirki se je imenoval Marko. Poleg njega pa je omenjena še njegova žena Nataša, Franc, Rozi in njuna otroka Metka in Tonček.

                                               

Rakeževa Liza

Kmečka povest Rakeževa Liza avtorja Andreja Budala je luč sveta ugledala leta 1930 v tiskarni Edinost v Kopru. Zaznamujeta jo ljubezenski trikotnik in tema prešuštva.

                                               

Sama

Povest Sama avtorja Frana S. Finžgarja je bila prvič objavljena leta 1912 v reviji Dom in svet, leta 1927 pa je izšla še v knjižni obliki pri Novi založbi v Ljubljani.

                                               

Sosedov sin

Anton je bogat mož, srednje trdne postave. Star je kakih 50 let in živi v lepi kmečki hiši. Velika vila je znana kot Smrekarjeva in velja za najbogatejšo v občini. Zakonca imata le eno hčer. Tej lepi deklici je ime Franica. V mestu je bil semenj. ...

                                               

Sovraštvo in ljubezen

V sosednjih kmečkih družinah je vojna pustila sovraštvo. V "sončni hiši" živijo Petričevi. Blaž Petrič je skrben gospodar in ljubi vinograd, Neža je vzorna gospodinja in ljubeča mati. Sin Tomaž je šel k vojakom, starejša hči Milena hodi v mesto k ...

                                               

Sreča v nesreči

Povest Sreča v nesreči je razdeljena na tri dele. V prvem in drugem delu Cigler pripoveduje o življenju bratov dvojčkov, ki jima je bilo ime Pavle in Janez, v tretjem delu pa govori o življenju njunega očeta Franceta Svetina. 1. del Prvi del pove ...

                                               

Škoda za zdravje, če se ljudje prepirajo

Povest Škoda za zdravje, če se ljudje prepirajo je delo prekmurskega pisatelja Ferda Godine. Objavljena je bila v zbirki Pravljica o Logarnici leta 1962.

                                               

Škrlatno nebo na vzhodu in zahodu

Škrlatno nebo na vzhodu in zahodu je delo pisatelja Mitje Malešiča, ki ga je dokončal deset dni pred smrtjo. Povest je leta 1941 objavljal v Domu in svetu, kot samostojna publikacija pa je izšla leta 1960 pri Goriški Mohorjevi družbi.

                                               

Tajno društvo PGC

V zaključku Mihec svoj spis prebere svojim sošolcem in Vejici. Ta mu po končanem branju prizna, da je tajno društvo razkril že pred nekaj tedni, pa je o tem kljub vsemu molčal.