Back

ⓘ Družboslovje




                                               

Univerza v Cambridgeu

Univerza v Cambridgeu je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu in četrto najstarejšo v zahodnem svetu. Ustanovila jo je skupina učenjakov, ki je morala zaradi spora z domačini zapustiti Oxford. Okrajšava Univerze v Cambridgeu je Cantab., ki se doda pri nazivu, npr. John Smith, BA pomeni, da je John Smith diplomiral na Univerzi v Cambridgeu. Danes velja za eno najuglednejših univerz na svetu. Redno se uvršča med 5 najboljših univerz na svetu po šanghajski lestvici, po lestvici QS World Univer ...

                                               

Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Univerza Friedricha Schillerja v Jeni je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija. Zamisel za univerzo v tem kraju se je porodila Johannu Friedrichu I. Leta 1558 so jo s koncesijo Ferdinanda I. kot visoko šolo ustanovili njegovi sinovi. Leta 1934 so jo preimenovali v čast pisatelja Friedricha Schillerja. Leta 2008 je na univerzi delovalo 340 profesorjev in študiralo okrog 20.800 študentov. Trenutni rektor je prof. Klaus Dicke, 317. rektor v zgodovini univerze. Univerza je članica Coimbre, prestižne skupine evropskih univerz.

                                               

Študije spola

Študije spola je ime za sklop znanstvenih disciplin, ki analizirajo spol. Kritično obravnavajo že uveljavljene teoretske vzorce in nove perspektive.

                                               

Znanost

Znánost se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda temelji na skrbnem opazovanju in preskušanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede, vede pa na področja. Temeljna ali bazična znanost: znanstveniki proučujejo temeljne naravne značilnosti. V času odkritja ti izsledki nimajo nobene uporabne vrednosti. Uporabna ali aplikativna znanost: izsledki aplikativne znanosti so uporabni v našem vsakdanu.

                                               

Nikiforos Diamandouros

Nikiforos P. Diamandouros, grški akademik, bivši evropski varuh človekovih pravic, * 25. junij 1942, Atene, Grčija. Rojen 25. junija v Atenah v Grčiji. Diplomiral je na Univerzi v Indiani, magisterij in doktorat iz filozofije pa je dokončal na univerzi Columbia. Med letoma 1980 in 1983 je deloval kot direktor za razvoj na Atenskem kolidžu. Nato je bil do leta 1988 programski direktor za Zahodno Evropo in Bližnji vzhod Sveta za raziskovanje družboslovja v New Yorku. Do leta 1991 je bil zaposlen tudi kot direktor grškega instituta za mednarodne in strateške študije v Atenah. Med letoma 1995 ...

                                               

Maja Zalaznik

Maja Makovec Brenčič se je rodila v Borovnici pri Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala v Borovnici, Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo pa v Ljubljani. Leta 1993 je diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in za diplomo prejela Prešernovo nagrado Ekonomske fakultete. Leta 1996 je magistrirala z oceno odlično z delom Analiza konkurenčnih prednosti: primer slovenske tekstilne industrije, leta 2000 pa uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Soodvisnost cenovnih in necenovnih dejavnikov konkurenčnih prednosti podjetij v mednarodnem poslovanju. Na Ekonom ...

                                               

Politične znanosti

Politične znanosti oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki. Izraz" politične znanosti "je pravzaprav napačen - napaka izhaja iz izraza za" pravne znanosti ", ker se pravo deli na" ljudsko "in" cerkveno pravo ".

                                               

Godec (priimek)

Godec je 166. najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.017 oseb.

                                               

Društvo ŠKUC

Društvo ŠKUC je nevladna organizacija neprofitnega značaja iz Ljubljane, delujoča na polju kulturno-umetniške produkcije v Sloveniji. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. ŠKUC je sicer kratica za Študentski kulturno-umetniški center, vendar pa ta kratica ne nosi več svojega prvotnega pomena, ker je organizacija razširila polje svojega delovanja. Njegovi začetki segajo v prvo radikalno študentsko gibanje v Ljubljani leta 1968, formalno pa je bil ustanovljen 10. marca leta 1972. Konec sedemdesetih in v osemdesetih letih je bil ŠKUC eden vodilnih spodbujevalcev ...

                                               

Action française

Action française je bilo politično gibanje v Franciji, ki je nastalo leta 1898 v povezavi z Dreyfusovo afero. V parlamentu sicer nikoli ni imela vidnejše vloge, vendar je v času porajanja fašizma, zlasti v letih 20. stoletja, znatno vplivalo na francosko desnico in intelektualno mladino. Nacionalistična Action française se je zavzemala za avtoritativno protiparlamentarno obliko vlade, za dedno monarhijo in za poudarjanje svetovne veljave Francije. Leta 1936 jo je vlada Ljudske fronte prepovedala. Po porazu Francije proti Hitlerju je Action française podprla vichijsko vlado, zaradi česar je ...

                                               

Adoptivni cesarji

Adoptivni cesarji je oznaka za rimske cesarje: Nervo, Trajana, Hadrijana, Antonija Pija, Vera in Marka Avrelija, ki so se med leti 96 in 180 povzpeli na prestol s pomočjo adopcije. Ureditev nasledstva z adopcijo je temeljila na razmišljanju, da je cesar posinovil najprimernejšo osebo in jo s tem določil za naslednika. Na ta način naj bi se izognili slabostim krvnega nasledstva, ki so se pokazale v času julijsko-klavdijske dinastije in pod Flavijci. To načelo, ki ga je prvi uporabil Nerva, se je pod njegovimi nasledniki sprva lahko uveljavilo, saj podobno kot on niso imeli lastnih sinov. To ...

                                               

Beg možganov

Beg možganov je pojem, ki opisuje eno od oblik migracij in ga na splošno uporabljamo, kadar govorimo o odhajanju oz. emigraciji izobraženega kadra v tujino, najpogosteje iz manj razvitih v razvitejše družbe. Pojav naj bi prispeval k nazadovanju razvoja družbe, izgubi investicij v šolanje strokovnjakov, ki odidejo, prav tako pa naj bi imel negativne posledice na tiste, ki ostanejo doma, saj naj bi bila družba, osiromašena strokovnega kadra, nesposobna učinkovitega delovanja in razvoja. Ali v določenem okolju oziroma družbi širše obstaja nagnjenost k odhodu bodočih strokovnjakov, ki se bodo ...

                                               

Demografija

Demografija je statistično preučevanje sestava rasti prebivalstva. Demografija je statistična veda, ki preučuje stanje, sestavo in gibanje prebivalstva.

                                               

Družboslovna informatika

Družboslovna informatika je interdisciplinarna znanstvena veda o načrtovanju, uporabi in posledicah informacijske-komunikacijske tehnologije v sodobnih družbah. Utemeljitelj družboslovne informatike Rob Kling jo opredeljuje kot interakcijo IKT s širšim družbenim okoljem. Odgovarjajoče znanstveno področje se nanaša na raziskave, ki obravnavajo družbene vidike informatizacije, vključno z vlogo IKT v družbeni strukturi ter načine, na katere družbene strukture in prakse sooblikujejo družbeno organizacijo IKT. Podobno tudi mnogi drugi avtorji družboslovno informatiko razumejo kot raziskovalno p ...

                                               

Ekonomija

Ekonomíja je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost. Je znanost, ki se ukvarja z izdelavo, distribucijo in potrošnjo blaga. Konkretno preučuje izbiro odločitev pri uporabi danih materialnih sredstev za dosego želenih ciljev. Glavni načini optimalizacije razmerja med razpoložljivimi sredstvi in dosegljivimi cilji so: povečanje razpoložljivih sredstev trgovina, proizvodnja., optimalno izkoriščanje razpoložljivih sredstev varčevanje, tehnološka inovacija., povečanje donosnosti distribucija, reklama. Zgodnja uporaba ekonomije je bila namenjena predvsem g ...

                                               

Etnologija

Etnologija je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin. V Evropi se je začela etnologija kot veda pojavljati od konca 18. stoletja. V 19. stoletju so pri raziskovanju ljudstev ločevali raziskovanje enega navadno lastnega ljudstva na Slovenskem imenovano narodopisje in primerjalno obravnavanje etničnih skupin etnologija. Po drugi svetovni vojni se začne razvoj sodobne etnologije, ki raziskovalno problematiko iz "ljudske kulture" razširi na raziskovanje "načina življenja". S tem se raziskovanje razširi na celotno kulturo. Na Slovenskem kot e ...

                                               

Komunikologija

Komunikologija je družboslovna veda, ki proučuje komuniciranje, sporazumevanje med ljudmi. Njen poudarek leži predvsem na množičnem mediiranem komuniciranju in njegovem vplivu na politične procese. Sodobni razvoj vede je bil vzpodbujen z vlogo, ki ga je tisk imel v zgodnjih dneh demokracije. Spise o tisku in publiciteti najdemo pri Kantu, Benthamu, de Tocquevillu in Marxu. Nov val zanimanja se je sprožil ob koncu 19. stoletja, ko se je začelo tudi prvo empirično raziskovanje. Komunikologija 20. stoletja je zaznamovana z dvema velikima paradigmama. Marksistična kritika množične družbe, kate ...

                                               

Migracije

Migracije oziroma selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Države so tako lahko izvor migracij, prehodni cilji potovanja ali mesto priselitve, po navadi celo vse troje hkrati. Skozi stoletja se je kljub raznovrstnim oviram na milijone ljudi preselilo v druge kraje, saj človek pozitivno vrednoti gibanje, spreminjanje geografskega in družbenega okolja ter tako poskuša najti zase in svoje bližnje boljše kraje za življenje. Pojem migracija se deli na izseljevanje oziroma emigracijo ter priseljevanje oziroma imigracijo; takšna gibanja so lahko notranja a ...

                                               

Migracije v Evropo

Migracije v Evropo oz. priseljevanje v Evropo ima dolgo zgodovino, vendar v veliki meri največ posega v zadnje 20.stoletje. Predvsem zahodnoevropske države vidijo visoko rast emigrantov, po koncu 2. svetovne vojne in veliko evropskih narodov danes ima veliko migrantov evropskega in neevropskega porekla. V sodobni globalizaciji so migracije v Evropi pospešene v hitrosti in obsegu. Skozi prejšnje stoletje je bil povečan in negativen odnos do priseljencev in številne študije so pokazale izrazite razlike v moči emigracijskega odnosa med evropskimi državami. Nedavni priseljenci spadajo v katego ...

                                               

Nacionalizem

Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti nad svojo domovino. Zavzema se tudi za to, da bi se vsak narod sam upravljal brez zunanjega vmešavanja. Prizadeva si k oblikovanju in ohranjanju enotne nacionalne identitete, ki temelji na skupnih družbenih značilnostih, kot so kultura, etnična pripadnost, geografska lega, jezik, politika, religija, tradicija in skupna zgodovina. Nacionalizem si zato prizadeva ohraniti in spodbujati tradicionalno kulturo naroda, zato so kulturni preporodi povezani z nacionalističnimi giban ...

                                               

Obramboslovje

Po začetnih težavah pa je študij v 30 letih obstoja močno napredoval. Izobrazil je svoje kadre, razvil strokovno literaturo, raziskovalno dejavnost ter obogatil znanstveno življenje na Slovenskem. Pomagal je pri razvoju vojaškega in obraboslovnega jezika in vzpodbudil razvoj tovrstne pubicistike. Danes predstavlja interdisciplinarni družboslovni program, ki povezuje politološke, sociološke, komunikološke, naravoslovne, obramboslovne in vojaške znanosti. Z velikim številom znanstvenih disciplin študij omogoča široka znanja na področju upravljanja, vodenja, svetovanja in delovanja v nacional ...

                                               

Pedagogika

Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju. Beseda pedagogika je nastala iz glagola pedagog, ki je tujka prevzeta po zgledu iz nemške besede Pädagoge, oziroma francoske pédagogue in latinske paedagōgus, vse pa izhajajo iz grške besede παιδαγωγoς paidagōgós v pomenu besede vzgojitelj, kar je zloženka iz grških besed παις paĩs, v rodilniku παιδoςpaidós = deček, deklica, otrok in αγωγoς agōgos = vodnik, izpeljanke iz glagola αγω ágō = vodim. Prvotni pomen je torej vodnik, voditelj dečkov, otrok. Paidagōgósi so bili grški sužnji, ki so skrbeli za dečke, jih vodili na urjenje, v šolo, in nasp ...

                                               

Računalniško posredovana komunikacija

Računalniško-posredovana komunikacija je definirana kot kakršenkoli komunikacijski prenos, ki se pojavi z uporabo dveh ali več računalnikov, ki so med seboj povezani. Čeprav se pojem tradicionalno nanaša na tiste vrste komunikacije, ki se pojavijo preko računalniško-posredovanih oblikah, se lahko prav tako nanaša na druge tekstovne oblike interakcije kot na primer kratka sporočila. Raziskave RPK se osredotočajo predvsem na družbene posledice različnih računalniško podprtih komunikacijskih tehnologij. Zadnje raziskave na internetu vključujejo socialno mreženje, ki je podprto s socialnim pro ...

                                               

Sociologija

Sociologija je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi. Raziskuje pogoje, procese in posledice človekovega bivanja. Kot sistematična in kritična družbena veda, izvira sociologija iz dobe razsvetljenstva in je zavzela prostor med naravoslovnimi in humanističnimi vedami. Ime je skoval Auguste Comte, kot samostojna akademska disciplina pa se je uveljavila v drugi polovici 19. stoletja. Sociologija je: znanost o družbenih dejstvih in ustanovah, ki imajo moč prisile nad posamezniki, same pa so neodvisne od posam ...

Družboslovje
                                               

Družboslovje

Družboslovje razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka. Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja. Med družboslovne vede pa sodijo predvsem: antropologija sociologija zgodovina literarna veda umetnostna zgodovina jezikoslovje pedagogika politične vede geografija

Lambert Adolphe Jacques Quételet
                                               

Lambert Adolphe Jacques Quételet

Lambert Adolphe Jacques Quételet, belgijski astronom, matematik, statistik in sociolog, * 22. februar 1796, Gent, Belgija, † 17. februar 1874, Bruselj, Belgija. Quételet je ustanovil in vodil Observatorij v Bruslju. V družboslovje je uvajal statistične metode. Nekateri francoski viri navajajo njegov priimek Quetelet, brez naglasa. Po njem se imenuje krater Quetelet na Luni in asteroid glavnega pasu 1239 Queteleta.

                                               

Marijan Pavčnik

Juristisches Verstehen und Entscheiden Springer, 1993 Teorija prava 1. izd.: 1997; 4. pregledana in dopolnjena izdaja 2011 Zloraba pravice 1986 Argumentacija v pravu 1. izd. 1991; ponat. 1998; 2. sprem. in dop. izd. 2004. Pravni viri v jugoslovanskem pravu 1983

                                               

Deagrarizacija

Deagrarizacija je pojem, ki označuje preusmerjanje agrarnih poklicev v neagrarne. Ljudje opuščajo kmečki način življenja, se zaposljujejo v industrijskih in storitvenih dejanvostih in se selijo v mesta ter prevzemajo mestni način življenja.

                                               

Družboslovna statistika

Družboslovna statistika se ukvarja z metodami merjenja in analizo podatkov v družboslovju. Zbiranje podatkov v družboslovju običajno poteka z anketiranjem. Ker se pri zbiranju podatkov srečujemo z velikim številom enot si večkrat pomagamo z vzorčenjem in metodami inferenčne statistike.