Back

ⓘ Fizika




                                               

Fizika

Fízika: phusikḗ – poznavanje narave, φύσις: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila. V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja. Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17 tem stoletju so se v naravoslov ...

                                               

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul. Atomska fizika ni sopomenka za jedrsko fiziko, čeprav se v javnosti ta pridevnika občasno zamenjujeta. Atomska fizika se ne ukvarja s procesi v atomskem jedru, ki jih preučuje jedrska fizika, čeprav včasih lastnosti jedra npr. hiperfina struktura pomembno vplivajo na lastnosti atoma. Začetki atomske fizike so zaznamovani z odkritjem in natančnim preučevanjem spektralnih črt. To so ostro določene črte v spektru seg ...

                                               

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd. Fizika jedra je skušala značilnosti jedra razložiti z modeli, kot so kapljični model atomskega jedra ali lupinski model jedra. Fizika jedra je postavila podlago za številne uporabne tehnike, kot so jedrska magnetna resonanca, Mössbauerjeva spektroskopija, seveda pa tudi jedrska energija in jedrsko orožje. Težišče osnovnih raziskav pa se je v letih po 2. svetovni vojni preneslo na še manjše delce in na fiziko osnovnih delcev, uporabni del raziskav ...

                                               

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi. Pogosto se zanjo uporablja tudi izraz fizika visokih energij. Strogo gledano je izraz delec nekoliko zavajajoč. Predmet preučevanja fizike delcev so delci, za katere veljajo zakonitosti kvantne mehanike, in kot taki izražajo delčnovalovno dualnost – pri nekaterih poskusih se obnašajo kot delci, pri drugih kot valovanje. V teoriji se jih ne opisuje niti kot delce, niti kot valovanje, ampak kot vektorje stanja v abstraktnem Hilbertovem prostoru, kar opisuje kvantna teorija ...

                                               

Teoretična fizika

Teorétična fízika poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave. V fiziki obstajajo tri vrste teorij: osrednje, predlagane in mejne. Nekatere fizikalne teorije podpirajo opazovanja, nekatere pa ne. Fizikalna teorija je model fizikalnih dogodkov in se ne da dokazati iz osnovnih aksiomov. Fizikalna teorija se razlikuje od matematičnega izreka. Fizikalne teorije z modelom zaobsežejo stvarnost, njihovi navedki pa odražajo tisto kar izhaja iz opazovanj in zagotavljajo napovedi novih opazovanj. Fizikalne teorije lahko s ...

                                               

Matematična fizika

Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov. Revija Journal of Mathematical Physics definira to področje kot" uporabo matematike pri reševanju konkretnih fizikalnih problemov in razvoj matematičnih metod, primernih za takšne uporabe in za formulacijo fizikalnih teorij. "Je veja uporabne matematike, vendar obravnava fizikalne probleme. Pri pretvarjanju fizikalnih problemov v matematični jezik lahko pride do nepričakovanih težav, četudi so matematične metode in osnove dobro po ...

                                               

Fizika nizkih temperatur

Fizika nizkih temperatur je del fizike, ki se ukvarja z raziskovanjem fizikalnih značilnosti sistemov pod nizkimi temperaturami. Še posebej se ukvarja s pojavi, kot sta superprevodnost in supertekočnost. Fizika nizkih temperatur raziskuje fizikalne procese pri zelo nizkih temperaturah do absolutne ničle in se ukvarja z raziskovanjem značilnosti snovi pri takšnih nizkih in ultranizkih temperaturah, ter je tako povezana z mnogimi področji znanosti in tehnike.

Histereza
                                               

Histereza

Histeréza je značilnost sistemov, da se na sile ne odzovejo takoj, temveč počasi, ali da se ne povrnejo popolnoma v svoje prvotno stanje: to je, sistemi, katerih stanja so odvisna od njihove neposredne preteklosti. Če na primer pritisnete na kos kita, bo privzel novo obliko, in ko prenehate pritiskati, se v svojo prvotno obliko ne vrne takoj in popolnoma. Izraz izvira iz starogrške besede υστέρησις: istéresis, kar pomeni pomanjkanje. Skoval ga je sir James Alfred Ewing.

Insolacija
                                               

Insolacija

Insolácija ali osónčenost in osónčenje je obsevanje Zemeljske oble s sončnimi žarki, oziroma na splošno planeta. D. H. Nall meni, da je insolacija" ena od najpomembnejših podnebnih spremenljivk za človeško blagostanje in izgradnjo energijske učinkovitosti.

                                               

Interakcija (fizika)

Interakcija je osnovni fizikalni mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega. To velja tako v makro svetu planetov, zvezd, galaksij., kot tudi v mikro svetu atomov, protonov, kvarkov.

                                               

Kinematična viskoznost

Kinematična viskoznost je ustrezen parameter predvsem pri opisu toka tekočin pod vplivom gravitacije. Kjer je v=η/ρ, kjer je ρ gostota tekočine in η koeficient viskoznosti.

                                               

Kvantna sklopitev

Kvantna sklopitev je v kvantni mehaniki pojav, ki se kaže v sklopitvi dveh ali več sistemov tako, da sprememba v enem sistemu vpliva na kvantna stanja v drugem sistemu. Pojav je podoben kvantni prepletenosti, ki pa lahko deluje tudi na večje razdalje. Kvantna sklopitev pa deluje samo na manjših razdaljah.

Lebdenje
                                               

Lebdenje

Lebdenje je položaj, v katerem na telo v kapljevini ali plinu ne delujejo zunanje sile. Telo lebdi, kadar je njegova gostota enaka gostoti kapljevine oz. plina. Sila teže na telo je v tem primeru po Arhimedovem zakonu enaka teži izpodrinjene količine tekočine ali plina.

Meniskus
                                               

Meniskus

Ta članek opisuje pojav v kapljevinah. Za drugo uporabo glej meniskus anatomija in meniskus optika. Meniskus je v fiziki izraz za ukrivljeno gladino kapljevine, v ozki posodi, ki je posledica kohezivnih sil in površinske napetosti. Gladina večine kapljevin je na robu posode višja kot na sredini, le izjemoma je površina kapljevine na sredi višja kot na robovih.

Metastabilno stanje
                                               

Metastabilno stanje

Metastabilno stanje je vzbujeno stanje fizikalnega sistema, ki ima dolg življenjski čas v primerjavi s spontanim razpadom.

                                               

Odpornostni moment

Moment je sila F, ki deluje na ročici l, definirana je tudi po enačbi M=F*l Odpornostni moment je sila F 1 s katero se material, upira sili F 2. Označimo ga z W z Po Strojniškem priročniku je: navedeni so prerezi nosilcev sila na kvader a*b = a*h 2 /6 sila na kocko a*a = a 3 /6 sila na trikotnik b*h = b*h 2 /24 sila na šestkotnik r = 5/8*r 3 sila na valj d = π*d 3 /32