Back

ⓘ Geografija




                                               

Geografija

Geografíja ali Gaea, oboje pomeni" Zemlja ", in grafein, kar pomeni" opisovati ", pa tudi" pisati "ali" kartirati ") ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti. Poimenovanje, ki ga je prvi uporabil Eratosten, bi dobesedno lahko prevedli kot" opisovanje Zemlje ". Geografija pri svojem raziskovanju iz sorodnih znanosti črpa le toliko podatkov, kolikor jih potrebuje za uspešno razlaganje in študije med seboj povezanih vzrokov, ki na določen način oblikujejo p ...

                                               

Družbena geografija

Družbena geografija ali antropogeografija je veja geografske znanosti, ki obravnava antropogene dejavnike oblikovanja okolja. Njen osnovni predmet so odnosi med človekom in naravo, ki v sodobnosti postajajo vse pomembnejši; človek se namreč na eni strani od narave oddaljuje, na drugi pa približuje, saj je njegovo gospodarstvo bolj in bolj vezano na naravne energijske in druge vire, zaradi česar prihaja do po mnenju mnogih prekomernega izkoriščanja in preoblikovanja geografskega okolja. Ta skupina geografskih ved je kontrastna skupini fizične geografije. Antropogeografija je tesno povezana ...

                                               

Matematična geografija

Matematična geografija je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju. S tega vidika preučuje in razlaga Zemljine dimenzije in obliko, njen položaj v vesolju in gibanje ter posledice tega, kot so letni časi, zemeljski toplotni pasovi, čas idr. Ti pojavi namreč pomembno vplivajo na zemeljsko površje, zato je za zemljepis kot znanost o slednjem velikega pomena, da zbira tovrstne informacije v svoji posebni disciplini. Ime vede, matematična geografija, se v današnjem času ne sklada s predmetom njenega preučevanja. Bistveni ...

                                               

Fizična geografija

Fizična geografija je veja geografske znanosti, ki zajema skupino disciplin, katerim je skupno preučevanje naravnih preoblikovalnih dejavnikov zemeljskega površja. Prizadeva si za razumevanje naravne podobe geografskega okolja. Fizičnogeografske raziskave določajo vzorce rastlinskih in živalskih pasov, preučujejo procese, vezane na kamninsko zgradbo in geografsko širino, vpliv vodovja na pokrajino itd. Ta veja geografije je dodatno razdeljena na množico geografskih panog: matematično geografijo, geomorfologijo, klimatogeografijo, hidrogeografijo, pedogeografijo, fitogeografijo, zoogeografi ...

                                               

Geografija na Slovenskem

Geografija v Sloveniji nosi zlasti vzgojno in znanstvenoraziskovalno vlogo. Slovenski geografi so zaposleni v pedagoških službah, hidrometeoroloških središčih, v turizmu, prostorskem načrtovanju, statistiki, novinarstvu in na več drugih področjih dela. Najpomembnejše geografske organizacije v državi so Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter krovna društvena Zveza geografskih društev Slovenije. Slovenski geografi so pred kratkim dobili tudi možnost pridobitve licence za izdelavo prost ...

                                               

Obalna geografija

Obalna geografija, tudi litoralna geografija, je znanost o dinamičnem vmesniku med oceanom in kopnim, ki vključuje fizično geografijo, antropogeografijo obale. Vključuje razumevanje erozije, posebej delovanja valov, gibanja sedimentov in vremena ter tudi načine, s katerimi so ljudje v stiku z obalo. Obalna geografija je del geografije, ki vključuje njeno fizično in antropogeno področje ter raziskuje dinamični vmesnik med oceanom in kopnim.

                                               

Regionalna geografija

Regionalna geografija je glavna geografska disciplina, ki poskuša v sintetični obliki prikazati raznolikost naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov v določeni pokrajini - regiji. Opira se na spoznanja splošne ali obče geografije. V strnjeni obliki skuša prikazati in razložiti poglavitne pojave, procese in zakonitosti, ki opredeljujejo obstoječe razmere v izbrani pokrajini. Posamezne prvine obravnava v logičnem zaporedju, pri čemer se v zadnjem času krepi problemski pristop, ki za vsako regijo izdvaja bistvene, značilne splete tistih dejavnikov, ki narekujejo njeno izločitev iz ...

                                               

Geografija v šoli

Geografija v šoli je slovenska revija za popularizacijo geografije. Leta 1991 jo je začela izdajati Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kot zbornik prispevkov s 5. Ilešičevih dnevov - osrednjega izobraževanja slovenskih učiteljev geografije. Kasneje je izdajateljstvo prešlo na Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ustanovil jo je dr. Jurij Kunaver in bil njen urednik, po njenem prenosu na zavod za šolstvo je položaj odgovorne urednice prevzela Nevenka Cigler. Od leta 2015 revijo ureja dr. Anton Polšak. Prinaša tako prispevke iz geografske stroke kot didaktične vsebine, ...

                                               

Geografija Indije

Geografija Indije opisuje fizične lastnosti Indije, države v Južni Aziji, ki leži na indijski plošči, katera je del indo-avstralijske plošče. Država leži severno od ekvatorja, med 8°4 in 37°6 severne zemljepisne širine ter 68°7 in 97°25 vzhodne zemljepisne dolžine. Je sedma največja država na svetu. Njena celotna površina meri 3.287.263 kvadratnih kilometrov. Razdalja od severa Indije do juga Indije je 3.214 km, od vzhoda do zahoda pa 2.993 km. Meja Indije z drugimi državami je dolga 15.200 km. Obala pa meri 7.517 km. Na jugozahodu Indijo obdaja Arabsko morje, na jugovzhodu Bengalski zaliv ...

                                               

Geografija Združenega kraljestva

Geografija Združenega kraljestva. Na Škotskem, v severozahodni Angliji in Walesu prevladuje gorati relief, v južni in jugovzhodni Angliji ter na Severnem Irskem pa nizko gričevje, valovite uravnave in nižavja. Najvišji gori sta Severno višavje in Grampian, ki ga od Južnega višavja ločuje ozko in gosto poseljeno Škotsko nižavje. V Angliji izstopata Peninsko gorovje in Kumbrijsko gorovje. Rečno omrežje je gosto, reke so kratke, najdaljši sta Severn in Temza na jugu. Podnebje je vlažno in blago oceansko. Največ gozdov je v goratih predelih. Prebivalci so Angleži, Škoti, Valižani in Irci. Po v ...

                                               

Geografija Združenih držav Amerike

Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km 2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini. Navedena vrednost velja za 50 zveznih držav, mesto na lestvici pa je odvisno od površine, ki je priznana Ljudski republiki Kitajski, ki je odločilna za rangiranje, za del LRK). Združene države sestavlja 48 geografsko soležnih zveznih držav ter Aljaska, ki jo od osrednjih ZDA loči Kanada, in Havaji, ki so otočje v Pacifiku. Tu so še izvenozemeljski teritoriji z različnimi merami avtonomije: Puerto Rico, Deviški otoki, Ameriška Samoa in Guam. Največ ...

                                               

Geografija Slovenije

Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote. Slovenija je po evropski Alpski konvenciji tudi alpska država.

                                               

EUGEO

EUGEO je Zveza evropskih geografskih združenj in društev. Cilj EUGEO je zastopati svoje člane na evropski ravni ter usklajevati in sprožati skupne dejavnosti članov za pospeševanje raziskav in izobraževanja o geografiji Evrope ter spodbujati znanstveno disciplino, šolski predmet in strokovno prakso za raziskovanje geografskih dejavnikov in procesov v in o Evropi. Člani EUGEO so iz 27 držav. EUGEO deluje tudi kot mreža in forum za krepitev položaja in delovanja organizacij članic, zlasti za dejavnosti o poučevanju in preučevanju evropske razsežnosti. EUGEO je bila ustanovljen na pobudo Ital ...

                                               

EUROGEO

EUROGEO je evropska znanstvena zveza, ki mreži geografe. Je mednaodna nevladna organizacija. Od leta 1987 EUROGEO sodeluje na mednarodnih konferencah NVO, ki jih pripravlja Svet Evrope. EUROGEO bila ustanovljena leta 1979 pod imenom Evropska stalna konferenca učiteljev geografije. Na začetku je bila zveza društev. Leta 1994, ko so druge evropske države postale članice, je združenje prevzelo ime svojega biltena EUROGEO: Evropska mreža združenj učiteljev geografije. Glavni cilji organizacije so bili svetovanje in spodbujanje evropske razsežnosti v geografskem izobraževanju in poučevanju o ev ...

                                               

GEOmix

GEOmix je glasilo Društva mladih geografov Slovenije, ki obravnava tako družbenogeografske kot fizičnogeografske teme. V njej se objavljajo geografski strokovni članki na tematiko določene številke, poleg tega pa tudi potopisi, poročila o študentskih izmenjavah, kongresih, geografskih vesteh in zanimivostih ter strokovni geografski članki poljubnih drugih tematik. Revija je prostodostopna v digitalni obliki na uradni spletni strani.

                                               

Globus

Glóbus je trirazsežni pomanjšani model Zemlje in drugih sfernih teles, kot so planeti, zvezde ali Luna. Globus je v merilu pomanjšan in poenostavljen model Zemelje Zemeljski globus ali drugih planetov npr. Marsov globus ali v obliki krogle zamišljenega zvezdnega neba nebesni globus, narejen iz lesa, kovine ali plastike. Najstarejši znani zemeljski globus je leta 1492 izdelal nemški geograf Martin Behaim.

                                               

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja. V zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja so odkrili, da se magnetno polje Zemlje ne razteza neskončno v prostor, temveč je zaradi sončevega vetra stisnjeno v omejeno votlino znotraj sončnega sistema - v magnetosfero Zemlje. Votlina ima obliko razpotegnjene kaplje, ta nastane zaradi medsebojnega vpliva med vročo plazmo Sončev veter, ki je pobegnila s Sonca, in šibkimi zunanjimi deli magnetnega polja Zemlje. Debelejši del kapljasto oblikovanega polja je obrnjen pr ...

                                               

Mednarodna geografska zveza

Mednarodna geografska zveza je mednarodno združenje geografov in njihovih nacionalnih organizacij. Prvi geografski kongres je bil leta 1871 v Antverpnu, stalna organizacija MGZ pa je bila ustanovljena v Bruslju leta 1922. MGZ ima sedem nalog: povezovati in koordinirati geografsko raziskovanje ter spodbujati sodelovanje, znanstvene razprave in izdajanje publikacij; sodelovati v kateri koli drugi primerni obliki za napredovanje geografske znanosti, študija geografije in uporabe geografije v praksi; spodbujati mednarodne geografske kongrese, območne konference in specializirane simpozije v zv ...

                                               

National Geographic Society

National Geographic Society je v največje neprofitno izobraževalno geografsko društvo v svetovnem merilu. Zgodba o društvu National Geographic Society se je začela 13. januarja 1888, ko se je v washingtonskem Cosmos Clubu zbralo 33 izobražencev, da bi se dogovorili o možnostih za organiziranje društva, katerega cilj bi bilo poglabljanje in širjenje znanja geografije. Duhovni vodja skupine je bil Gardiner Green Hubbard, pravnik, finančnik in filantrop, ki je svojemu zetu Alexandru Grahamu Bellu pomagal ustanoviti prvo telefonsko podjetje. Hubbarda so izvolili za predsednika novega društva. ...

                                               

Zemljepisno lastno ime

Zemljepísna lástna iména ali toponími so vrsta lastnih imen, s katerimi se individualno poimenuje kraje, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd. Piše se jih z veliko začetnico. Zemljepisna lastna imena so lahko naselbinska ali nenaselbinska; naselbinska so imena mest, vasi, trgov in zaselkov, nenaselbinska pa vsa druga. Lahko so enobesedna ali večbesedna. Večinoma so enodelna, nekatera pa dvodelna. Veda o izvoru in pomenu toponimov, raziskovanje ter dejavnosti in postopki dajanja toponimov se imenuje toponomastika.

                                               

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju. Vse do današnjega časa je bilo dogajanje na področju geografske vede pestro, a do 19. stoletja večinoma omejeno na odkrivanje in popisovanje neznanih ozemelj oziroma opisovanje pokrajin ter kartografijo. Antični Grki so prvi sistematično razvili geografijo kot znanstveno vedo. Najvidnejši predstavniki so Tales iz Mileta, Herodot, Eratosten, Hiparh, Aristotel, Strabon in Klavdij Ptolemej. Rimska kartografija novo osvojenih dežel je pridala številne nove tehnike. V srednjem veku so arabski misleci, učenjaki, popotniki in raziskovalci, ...

                                               

Toponomastika

Toponomástika je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki preučuje izvor in pomen krajevnih imen. Spada v področje imenoslovja, vede, ki raziskuje imena vseh vrst, oziroma lastna imena.