Back

ⓘ Kemija




                                               

Kemija

Kemija zemlja, grško χημεία: himia - umetnost kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Kemija je tudi fizikalna znanost, ki preučuje zgradbo atomov, molekul, kristalov in drugih oblik snovi in energetske spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Sodobna kemija se je razvila iz alkimije po" kemijski revoluciji "leta 1773. Kemija se je sčasoma razdelila na več disciplin, ki jih ni mogoče natančno razmejiti. Mednje spadajo anorganska kemija, ki ...

                                               

Okoljska kemija

Okoljska kemija, tudi kemija okolja, je smer kemije, ki proučuje kemijske in biokemijske pojave, ki potekajo v naravi. Ne smemo je pomešati z zeleno kemijo, ki se ukvarja z iskanjem načina, kako že na začetku kemijskega procesa čim bolj zmanjšati potencialno onesnaženje. Okoljska kemija se osredotoča na študij izvorov, reakcij, transporta, vplivov in življenjskega cikla kemijskih substanc v zraku, vodi in prsteh, ter človeškega vpliva na naštete faktorje. Okoljska kemija je interdisciplinarna znanost, ki vključuje atmosfersko kemijo, kemijo vod in prsti, analizno kemijo in se pogosto opira ...

                                               

Analizna kemija

Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi. S kvalitativno analizo se ugotavlja prisotnost nekega elementa, iona, spojine ali funkcionalne skupine, s kvantitativno analizo pa njihovo vsebnost v preiskovani snovi. Analize se običajno opravljajo na ustrezno pripravljenih vzorcih. Analitske metode se delijo na klasične in instrumentalne. Klasične metode, znane tudi kot mokra kemija, za ločevanje uporabljajo na primer obarjanje, ekstrakcijo in destilacijo, za kvalitativno analizo pa na primer barvo, vo ...

                                               

Teoretična kemija

Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave. V zadnjih letih se je razvoj teoretične kemije usmeril predvsem na področje kvantne kemije. Teoretično kemija se v glavnem ukvarja z elektronsko strukturo snovi, dinamiko in statistično mehaniko, in vse skupaj v različni meri vključuje v napovedovanje kemijske reaktivnosti. Ostala področja v teoretični kemiji pokrivajo še karakterizacijo snovi v različnih fazah s pomočjo matematike, teoretična kemija pa skuša v prakso prenesti tudi najnovejša dognanja na področju matematike. Uporabo mat ...

                                               

Fizikalna kemija

Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih. Pri tem uporablja načela in koncepte termodinamike, kvantne kemije, statistične termodinamike in kemijske kinetike. Fizikalna kemija se torej ukvarja s preučevanjem povezav med mikroskopskimi in makroskopskimi značilnostmi snovi, na primer s preučevanjem vplivov medmolekularnih sil na plastičnost, natezno trdnost, površinsko napetost tekočin, vplivov reakcijske kinetike na hitrost kemijske reakcije, vplivov značilnosti ...

                                               

Farmacevtska kemija

Farmacevtska kemija je področje farmacije, ki preučuje učinkovine in pomožne snovi s kemičnega vidika. Farmacevtska kemija je zlasti pomembna pri analizi in sintezi zdravil ter pri odkrivanju novih učinkovin. Farmacevtska kemija je izrazito interdisciplinarna veda, katere podlaga je organska kemija z nekaterimi področji anorganske kemije. Vključuje znanja iz biokemije, računalniške kemije, farmakologije, molekularne biologije, statistike in fizikalne kemije.

                                               

Agrokemija

Ágrokemíja ali kmetíjska kemíja je interdisciplinarna veda, ki povezuje agronomijo in kemijo. Agrokemija preučuje in tako izboljšuje preskrbo kulturnih rastlin s hranilnimi snovmi. Ukvarja se z gnojenjem, sestavo prsti, biokemičnimi razmerami uspevanja in prehrane kulturnih rastlin. Eden od začetnikov je bil Justus Liebig. O agrokemiji govori Kmetijska kemija, prva kemijska knjiga v slovenščini, katere avtor je Matija Vertovec.

Anoda
                                               

Anoda

Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah. Je pozitivna elektroda pri elektrolizi. Ime izvira iz grščine: ανα: ana - navzgor + οδος: odos - pot, torej pot, po kateri se elektroni vzpenjajo iz raztopine elektrolita. Pozitivna elektroda je katoda.

                                               

Antikorodal

Antikorodal je skupno ime ASTM za aluminijeve zlitine, okrajšava 6xxx. Zlitino karakterizira dobra korozijska odpornost, obdelovalnost, varilne ter spajkalne lastnosti. Kombinacija vseh teh lastnosti in sposobnosti omogoča uporabo zlitin za strojne dele in različne konstrukcije, uporabne v gradbeništvu.

                                               

Frakcija (kemija)

Frakcija je del preiskovane snovi, najpogosteje del destilata pri frakcionarni destilaciji, ki vsebuje spojine s podobnimi vrelišči. V širšem pomenu je del mešanice, ki smo ga v postopku separacije ločili od zmesi, ki jo obdelujemo.

                                               

Indikator pH

Indikator pH je snov s katero lahko razločujemo med kislinami in bazami. Poznamo tudi univerzalni indikator s katerim ne-le razločujemo med kislinami in bazami, pač pa lahko določamo tudi njihovo pH vrednost.

Izomer
                                               

Izomer

O optični izomeriji govorimo, ko imata molekuli enako strukturno formulo, toda ena molekula je kot zrcalna slika druge in ju ni mogoče prekriti - to sta enantiomeri oz. optični izomeri. Primer:

Katalizator
                                               

Katalizator

Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi. To vpliva na hitrost kemijskih reakcij, tako da večkrat rečemo, da katalizatorji kemijske reakcije pospešujejo. Katalizator v reakcijo ne vstopa in po reakciji ostane nespremenjen.

                                               

Katoda

Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije. Je negativna elektroda pri elektrolizi. Negativna elektroda je anoda.

Masno število
                                               

Masno število

Másno števílo izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase. To je obenem tudi število vseh nukleonov v jedru. Atomi z jedri z enakim vrstnim številom in različnim masnim številom so izotopi danega elementa.

                                               

Meja občutljivosti

Mêja občutljívosti je v kemiji najnižja vrednost koncentracije neke snovi, ki se jo zazna z reagentom. Meja občutljivosti je podana po navadi z enoto ali.