Back

ⓘ Kultura




                                               

Kultura

Kultura se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen. Različne definicije" kulture "odražajo različne teoretične osnove za razumevanje oziroma merila za vrednotenje človeške dejavnosti. V najširšem pomenu označuje izraz kultura vse produkte posameznika, skupine ali družbe inteligentnih bitij. Sem spadajo tehnika, umetnost, znanost kot tudi moralni sistemi in značilna vedenja in navade izbranih inteligentnih entitet. Ožje pa ima izraz natančnejše pomene na različnih področjih človeške dejavnosti. Različne človeške družbe imajo r ...

                                               

Makedonska kultura

Kultura Makedoncev je povezana z domovino in okoljem v katerem živijo. Bogata kulturna dediščina je vidna v narodnih plesih, narodnih nošnjah, v dodakih in okraskih v vaških in mestnih domovih, samostanih in cerkvah, rezbarstvu in ikonopisju v katerem se izkaže makedonski kulturni značaj.

                                               

Jastorfska kultura

Germanska kultura, prva arheološka kultura, ki jo je mogoče prištevati Germanom, je tako imenovana jastorfska kultura, sočasna s halštasko-latensko in je naslednica nordiske bronaste kulture. Jastorfska kultura v severni in srednji Nemčiji je z juga privzemala haltaške prvine, še več pa latenskih vplivov, tako da je čas 1 stoletja pr, n. št., ko so Germani prodrli v Srednjo Evropo, težko razločevati keltizirane skupine in prave latenske kulture.

                                               

Villanovska kultura

Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7. stoletju pred našim štetjem prispevala k vse bolj orientalizirani kulturi, na katero so vplivali grški trgovci, ki so ji brez prekinitve sledili Etruščani. Villanovska kultura in ljudje so se razvili iz kulture žarnih grobišč srednje Evrope. Villanovanci so na italijanski polotok uvedli železarstvo; prakticirali so kremiranje in pokopali pepel svojih mrtvih v lončarske žare z značilno obliko dvojnega stožca. Ime Villanova prihaja iz mesta p ...

                                               

Kultura Nazca

Kultura Nazca je cvetela med letoma 100 pr.n.št. in 750 našega štetja ob sušni južni obali Peruja v rečnih dolinah Rio Grande de Nazca in Ica. Po tem, ko je bila pod močnim vplivom predhodne kulture Paracas, ki je bila znana po zelo kompleksnih tkaninah, je kultura Nazca znana po celi vrsti obrti in spretnosti, izdelkih iz keramike, tekstila in geoglifih. Prav tako so zgradili impresiven sistem podzemnih vodovodov, znanih kot puquios, ki še vedno delujejo.

                                               

Organizacijska kultura

Organizacijska kultura je celostni in korporativni sistem vrednot, norm, pravil, stališč, prepričanj, skupnih lastnosti, načinov izvajanja procesov in postopkov, vedenja in načinov delovanja zaposlenih, skupnih ciljev ter vrste in oblike interakcij tako znotraj poslovnega sistema kot z njegovim zunanjim okoljem, ki v sedanjosti odražajo prakso skupne preteklosti in so obenem tudi pod vplivom občutka predvidene skupine prihodnosti pripadnikov posameznega poslovnega sistema. Preko vseh navedenih elementov se neka organizacijska kultura tudi razvija, krepi, ohranja in obenem spreminja ter pre ...

                                               

Kultura žarnih grobišč

Kultura žarnih grobišč – je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope. Ime izhaja iz običaja kremiranja - upepeljevanja mrtvih in shranjevanja pepela v žare, ki so jih nato pokopali na poljih. Kultura žarnih grobišč je sledila kulturi gomil in jo nasledila Halštatska kultura. Jezikovni dokazi in kontinuiteta z naslednjo Halšatsko kulturo kažejo, da so ljudje na tem območju govorili v zgodnji obliki keltščine, morda izvirno proto-keltščino.

                                               

Kultura Združenih držav Amerike

Kultura Združenih držav Amerike so medsebojno vplivani običaji, obnašanje in načini življenja v Združenih državah. Te sestavine se izražajo v mnogih oblikah, med drugim obredi, jezik, izobraževanje, hrana in obleka ter umetnost. Kultura v splošnem pomeni sistem norm in vrednot, priučenih skozi socializacijski proces, ki se izražajo tako v duhovni in materialni stvarnosti. To velja tudi za kulturo Združenih držav, ki je zaradi svojih mnogih izvorov v vseh kulturnih okoljih sveta osnovana na zelo različnih socializacijskih procesih in posledično na razlikujočih se kulturnih izrazih: razlike ...

                                               

Kultura trakaste keramike

Kultura trakaste keramike ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku, je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe. Kultura trakaste keramike je glavna severna in osrednjeevropska kultura iz bakrene dobe, ki se razteza od Nizozemske in Švice na zahodu čez južno Skandinavijo in srednjo Evropo na vzhod do spodnje Volge fatjanovska in balanovska kultura in srednjega Dnjepra kultura srednjega Dnjepra. Kultura se kaže predvsem s svojimi grobovi, ki so vsebovali skelete pod gomilami tumulus z različnim ...

                                               

Celična kultura

Rastlinske in živalske celice, ki jih pridobimo iz tkiv, se še naprej razmnožujejo, če jim zagotovimo primerna hranila in pogoje. Ko jih v laboratoriju gojimo izven organizma, proces imenujemo celična kultura. Temu pojavu rečemo in vitro izven živega organizma kot nasprotje pojavu in vivo v živem organizmu. Proces kultiviranja omogoča posamezni celici živeti kot neodvisni enoti, podobno kot mikroorganizmu, npr. bakteriji ali glivi. Celice so se zmožne deliti, rasti in v serijski kulturi razmnoževati, dokler tega ne prekine kakšen pomemben dejavnik, ki se tekom kultivacije porablja oz. spre ...

                                               

Latenska kultura

Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857. La Tène je tipična lokacija, ki so jo arheologi uporabljali za pozno obdobje kulture in umetnosti starodavnih Keltov, izraz, ki je trdno zasidran v ljudskem razumevanju, a predstavlja tudi številne težave za zgodovinarje in arheologe. Kultura je postala zelo razširjena in se pojavlja v veliko različnih lokalnih različicah. Pogosto se razlikuje od pr ...

                                               

Unjetiška kultura

Unjetiška kultura je arheološka kultura srednjeevropske bronaste dobe, datirana približno okoli 2300 - 1600 pr. n. št. Istoimenska lokacija za to kulturo, vas Únětice, se nahaja v osrednji Češki, severozahodno od Prage. Danes je ta arheološka kultura znana na Češkem in Slovaškem s približno 1400 nahajališči, na Poljskem in v Nemčiji. Injetiška kultura je znana tudi iz severovzhodne Avstrije in iz zahodne Ukrajine.

                                               

Asimilacija (sociologija)

Asimilacija je v sociologiji proces prilagajanja posameznika na značilnosti neke skupine, drugega naroda. Je zlasti proces kulturnega prilagajanja manjšine ali posameznika prevladujočemu delu prebivalstva, ali poenostavljeno utapljanje enega naroda/etnične skupine v drugem. Nasilna asimilacija celotnih populacij povzroča fenomene prekogeneracijskega kolektivnega sindroma posttravmatskega stresa, kot je to prikazal na primeru koroških Slovencev Bojan-Ilija Schnabl že leta 2010 za avstrijsko Južno Koroško. Hkrati pa ponuja le-ta na osnovi inovativnih menedžmentskih študij v interdisciplinarn ...

                                               

Hrana

Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast. Zaužite snovi se v procesu prebave pretvorijo v obliko, ki jo lahko asimilirajo in uporabijo celice, neprebavljivi ostanki pa se izločijo. Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno potrebo. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z lovom in nabiralništvom, zadnjih 10.000 let pa predvsem z načrtnim gojenjem kmetijstvom. Zdaj je večina prehranske energije, ki jo zaužije človeštvo, produkt prehrambene industrije, ki izvaja ra ...

                                               

Igra

Igra je razvedrilna dejavnost, ki vključuje enega ali več igralcev in je določena: po cilju, ki ga igralci poskušajo doseči, ali po množici pravil, ki opredelijo, kako igralci igrajo. Igre vključujejo enega igralca, pogosteje pa pomenijo tekmovanje med dvema ali več igralci. Nekatere jezikovne skupnosti ločijo med igranjem in igro, a to ne velja za slovenski jezik. Igra le okvirno potrebuje pravila, da se izvaja neodvisno od nadzorstva, a je le tekmovanje v veščini, spretnosti ali sposobnosti, a brez resničnih posledic ali vsaj načrtovanih posledic onkraj igre. Igra je razvojna točka urjen ...

                                               

Javni intelektualec

Javni intelektualec je esejist, publicist ali kritik, v glavnem humanističnega profila, ki svoja kritična stališča v zvezi z družbenimi in političnimi problemi izreka kot udeleženec debat in govornik v množičnih medijih. Izraz uporabljajo v Franciji samo za javno angažirane intelektualce v svobodnih poklicih, drugod pa tudi za znanstvenike in univerzitetne profesorje v akademskih službah, ki se udejstvujejo v javnih razpravah.

                                               

Knjižna kultura

Knjižna kultura je ena izmed faz v razvoju množičnih medijev. Je naslednica ustnega izročila, rokopisov in iznajdbe tiska ter predhodnica dobi elektronskih medijev.

                                               

Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada

Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada je prva mednarodna pogodba, ki se osredotoča izključno na varstvo kulturnih dobrin v oboroženih spopadih. Podpisana je bila v Haagu na Nizozemskem 14. maja 1954 in je začela veljati 7. avgusta 1956. Do marca 2016 jo je ratificiralo 127 držav. Haaška konvencija je bila sprejeta v luči hudega uničenja kulturne dediščine, ki je nastalo med drugo svetovno vojno. Dva protokola h Konvenciji sta bila sklenjena. Prvi protokol je bil uveden 14. maja 1954 in je začel veljati 7. avgusta 1956. Drugi protokol je bil uveden 26. m ...

                                               

Kulturni šok

Kulturni šok je termin, uporabljen za opisovanje zaskrbljenosti in občutkov, ki jih ljudje občutijo, ko začnejo delovati znotraj popolnoma drugačne kulture ali socialnega okolja. Značnice, ki se manifestirajo v obliki besed, gest, izrazov na obrazu, navad in običajev ter norm, so pridobljene v toku socializacije in odraščanja. Naštete značnice so del naše kulture ravno tako kot je to jezik, ki ga govorimo in mišljenja, ki jih sprejmemo. Vsi zavisimo od teh značnih, med katerimi jih je večina podzavestno naučenih. Termin je leta 1954 prvič predstavil antropolog Kalvero Oberg. Med raziskoval ...

                                               

Kulturologija

Kulturologija je interdisciplinarna veda o kulturi. Povezuje aspekte umetnostne zgodovine, literarnih ved, znanosti o medijih, filozofije, teologije, psihologije in sociologije. Posebej pozorna je kulturologija na antropologijo kulturnega ustvarjanja znotraj določenih družbenih, zgodovinsko-političnih, literarno-umetniških, ekonomskih in pravnih okvirov. Tudi študije spola angl. gender studies spadajo v kulturologijo. Ponekod kulturologijo razumejo kot teoretično analizo kulturnih pojavov v najširšem smislu, drugod je v veljavi ožji pomen, sinonimen umetnosti. Nekje vmes je pomen kulturolo ...

                                               

Kulturomika

Kulturomika je področje raziskovanja, ki se ukvarja s kvantitativno analizo kulture s pomočjo podatkov o pogostnosti rabe besed ali besednih zvez v določenem prostoru in časovnem preseku. Omogočil jo je Googlov projekt digitalizacije svetovne knjižne dediščine. Trenutno črpa iz 5.2 milijona del, kar je približno 4 % vseh natisnjenih knjig, v sedmih jezikih, s poudarkom na leposlovju. Največji del gradiva predstavljajo v angleščini napisane knjige med letoma 1800 in 2000. Kulturomika spada na področje digitalne humanistike.

                                               

La Roche-aux-Fées

La Roche-aux-Fées v naselju Essé med krajema Vitré und Châteaubriant, v Bretanji, v Franciji, je megalitsko nahajališče iz obdobja neolitika. Kraj leži okoli 100 km severno od Nantesa ali 20 km vzhodno od Rennesa, v majhni občini Essé. Kraj je znan že stoletja, vendar primerno urejen šele v zadnjem času. Pripona Fées" ali Feins" kaže več francoskih Dolmenov ali Allées couvertes galerijski grobovi. V Ille-et-Vilaine so npr. La Maison des Feins ali Four des Feins. La Roche-aux- Fées je tipično pravokoten anžujski dolmen, tipa Loire, saj jih je v departmaju Maine-et-Loire več Dolmen iz Bagneu ...

                                               

Obred

Obred je prikaz določenih gest, dejanj, govorniških obrazcev, pogosto spremljanih tudi z glasbo in petjem, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega. Obred je splošen pojav v vseh religijah, ki izraža kulturo in civilizacijo določene religijske skupnosti. Religijski obred je drugačen od magijskega obreda. Pri magijskem obredu se določena okultna sila usmeri opraviti nek zaželen učinek, dočim je religijski obred zgolj simboličen in izraža najrazličnejše odnose do svetega kot so molitev, priklanjanje, klečanje, klicanje, obeležitev važnih dogodkov iz individualnega in kolektivnega življ ...

                                               

Opus

Opus je izraz, ki izhaja iz latinščine in pomeni delo, nanaša pa se predvsem na umetniške izdelke. V kontekstu književnosti in likovnih umetnosti ta izraz predstavlja celotno življenjsko delo. V glasbi se uporablja kot oznaka za oštevilčenje dela posameznega skladatelja v kronološki razvrstitvi. Ista številka opusa lahko predstavlja tudi skupino več majhnih ali velikih del, ki tvorijo smiselno celoto, lahko pa je tudi oznaka za eno samo majhno glasbeno delo. Sistem razvrščanja del po številkah je bil uveden konec 17. stoletje in je bil v Mozartovem času že v splošni uporabi, vendar ga je o ...

                                               

Piknik

Piknik je oblika zabave in uživanja hrane na prostem. Premožnejši meščani so si piknike podatki so na voljo od okoli 1900, zlasti za čas po 1. svetovni vojni privoščili na izletih pogosto s kočijo ali avtom in s čolnom po reki v bližnjo okolico. S seboj so vzeli doma pripravljeno hrano in pijačo. Na razkošnejših piknikih npr. ob večjem lovu so strežniki ponujali gostom izbrane jedi, vina in likerje. Mladina je prirejala manjše piknike, na katerih se je zabavala s peko krompirja, koruze ali jabolk. Predstavniki srednjih in nižjih družbenih plasti so se na piknike pripeljali s kolesom ali pr ...

                                               

Pralni dan

Pralni dan je dan, ko so se vsi člani meščanske družine s svojimi dnevnimi opravili in obroki prilagodili pranju perila, ki je bilo v času ročnega pranja zamudno in naporno. Pralni dan je bil pogosto ob ponedeljkih, pri družinah z zaposlenimi materami ob sobotah ali celo nedeljah. Perilo so prali v posebnih prostorih - pralnicah ali v velikih loncih za kuhanje perila na štedilniku v kuhinji. Pranje perila na kmečkem podeželju časovno ni bilo določeno. Še v devetnajstem stoletju so tam prali na splošno redkeje kot v mestih. Opravilo je bilo nekoliko olajšano z uvedbo kotlov v drugi polovici ...

                                               

Pravila obnašanja na koncertnih prireditvah

glasbeniki so oblečeni v črna oblačila, moški nosijo frak ali smoking in bele srajce, ženske so v izbiri obleke svobodnejše, vendar mora le-ta biti črne barve. operne predstave, ki so bile v 18.in 19. stoletju glavne glasbene prireditve meščanske družbe, so bile zastran pravil" lepega obnašanja "občinstva veliko bolj neobremenjene. Revnejši sloj poslušalcev je stal na prostorih, tako imenovanih stojiščih, drugim so priskrbeli lesene klopi. Ker so operno predstavo smatrali kot družabni dogodek, so s seboj prinesli tudi hrano in pijačo, nemalo teh rekvizitov je pristalo tudi na odru. V prime ...

                                               

Svet (razločitev)

Svet je lahko: Človeštvo ali skupino ljudi, pa tudi drugih stvari, na primer Zemlja - planet na primer karta sveta, lahko pa tudi kakšen drug kraj, na primer Mars Celotno vesolje Krščanski svet Tretji svet Svet živali Svet priimek Izmišljeni svet v umetniških upodobitvah, denimo Tolkienov svet Svet - politično telo Svet - sopomenka za nasvet Svet - pridevnik, ki se nanaša na svetost svetnika, svetinje, praznika ali česa drugega Na koncu sveta - zelo daleč figurativno Župnijski pastoralni svet Državni svet Župnijski gospodarski svet Občinski svet Evropski svet

                                               

Šah

Šah je igra na igralni deski za dva igralca. Šteje za miselno namizno potezno igro z dolgo tradicijo in visoko ravnjo organiziranosti po celem svetu, saj se odigravajo tako državna, celinska kot tudi svetovna srečanja, kakršna je šahovska olimpijada, ki se odvija vsaki dve leti. Igra ima preprosta pravila in spoštljivo tradicijo. Za igranje je potrebna šahovnica s 64 črno-belimi polji in 6 različno močnih in različno gibajočih se figur. kralj, dama, trdnjavi, lovca, skakača in kmetov. Vsak igralec ima na začetku 16 figur razporejenih po določenem vrstnem redu zrcalno nasproti. Prvi na pote ...

                                               

Vizualna kultura

Vizualna kultura je veja kulturologije, ki se ukvarja s kulturnimi aspekti podob. Izhaja iz poznega 20. stoletja in obstaja predvsem na anglo-ameriškem območju. Pogosto obravnava predvsem film in televizijo, čeprav zajema tudi videoigre, stripe, oglase in druge medije. Pomembni avtorji te akademske smeri so W. J. T. Mitchell, Stuart Hall in Slavoj Žižek. Vizualna kultura se povezuje v študije vizualne sociologije in vizualnih študij. Kot težišče se ponuja študentom umetnostne zgodovine, angleščine, likovne teorije, sociologije, filozofije, semiotike, vizualnih komunikacij, filmske znanosti ...

                                               

Abonma

Abonma je izraz za vnaprej plačano naročilo. V slovenščino je prešel prek nemške oziroma francoske besede abonnement, ta pa preko starofrancoskega absoner. V slovenskem jeziku se izraz abonma nanaša predvsem na poslovni model prodaje vstopnic za serijo kulturnih prireditev. Tako se hkrati tudi sam cikel prireditev, ki jih organizira določena kulturna ustanova, imenuje abonma.

                                               

Repertoar

Repertoar je skupina skladb, ki jih solist ali ansambel glasbenikov obvladuje in jih je zmožen javno izvajati. Izraz se lahko nanaša tudi na letni program operne hiše ali gledališča.